Slovenci veljamo za enega bolj varčnih narodov v Evropski uniji

Slovenija | 31.10.2017, 08:15

31. oktober je svetovni dan varčevanja. Že od razglasitve pred 93 leti opozarja ljudi, da so tisti, ki redno dajejo na stran nekaj denarja, bolje zaščiteni pred tveganji, ki jih prinaša življenje, in tudi bolj finančno neodvisni. Slovenci veljamo za enega bolj varčnih narodov v Evropski uniji. Podatki kažejo, da v povprečju vsak državljan vsak mesec da na stran skoraj sedmino svojih prihodkov. Kljub nizkim obrestnim merah na depozite dajemo prednost tradicionalnim oblikam varčevanja.

Gospodinjstva v Sloveniji so lani privarčevala skoraj 13 odstotkov svojega razpoložljivega dohodka, kar je več od povprečja v Evropski uniji in peta najvišja stopnja varčevanja med njenimi članicami. Največjo stopnjo so dosegla gospodinjstva na Švedskem, dobrih 18 odstotkov, najnižjo na Portugalskem, nekaj nad štirimi odstotki. "Slovenska gospodinjstva so največ varčevala pred približno desetimi leti. V letih 2006, 2007, 2008 je bilo varčevanje približno 16-odstotno, nato je začelo padati in v letu 2012 doseglo dno. Zdaj se postopno spet dviga," je pojasnila Karmen Hren z državnega statističnega urada.

Tudi podatki Banke Slovenije kažejo, da slovenska gospodinjstva spet več varčujejo. Njihova finančna sredstva so konec letošnjega junija znašala malo več kot 41 milijard evrov, kar je dve milijardi evrov več kot pred letom dni. Od tega imamo Slovenci približno polovico premoženja v obliki gotovine in bančnih vlog, eno četrtino v obliki vrednostnih papirjev in ostalega lastniškega kapitala, sledijo zavarovanja in pokojninske sheme.

Slovenci se kljub nizkim obrestnim meram na depozite še naprej v veliki meri odločamo za polog denarja na bančne račune ali hranjenje gotovine doma, po bolj tveganih oblikah finančnih naložb posegamo manj pogosto. A navade se počasi spreminjajo. V NLB tako opažajo, da vse več njihovih strank plemeniti svoja sredstva z varčevanjem v vzajemnih skladih. Da svoje prihranke raje razpršijo in nalagajo v različne oblike finančnih produktov, zaznavajo tudi v Novi KBM.

In kaj Slovenci naredimo s privarčevanim denarjem? "Prihranimo ga za porabo v prihodnje, v glavnem za večje nakupe in vlaganja, varčujemo tudi za nepredvidene izdatke, za starost, za otroke, skratka za to, da si zagotovimo finančno varnost in neodvisnost," je naštela Hrenova. Ena najbolj tipičnih oblik dolgoročnih vlaganj je po njenih besedah nakup stanovanja. "Slovenska gospodinjstva imajo trenutno v lasti za približno 40 milijard evrov stanovanj."

Hrenova je opozorila tudi na razlike, saj najpremožnejša gospodinjstva v naši državi lahko privarčujejo približno 40 odstotkov razpoložljivih dohodkov, tista, ki imajo najnižje dohodke, po drugi strani ne morejo privarčevati ničesar in so se celo prisiljena zadolževati za pokrivanje tekočih obveznosti. Zadolženost slovenskih gospodinjstev se giblje okoli 13 milijard evrov, najpogostejša oblika ostajajo bančna posojila, predvsem stanovanjska.