Pri Mohorjevi izšla zbirka kritičnih razmišljanj Ivana Štuheca o družbi in Cerkvi
Slovenija
Pri Celjski Mohorjevi je izšla knjiga Ivana Štuheca Slovenija brez Patrie in Zvonov. Kot je povedal v predstavitvi, je želel opozoriti na vse nedemokratične postopke in merila, ki so za slovensko družbo nevzdržni in jo peljejo v neke vrste politično diktaturo.
Delo vsebuje Štuhčeve komentarje, govore in izjave, ki jih je objavljal oziroma podal od leta 2010 do letos, večina se jih nanaša na sojenje v zadevi Patria in finančni zlom Nadškofije Maribor. Štuhec je postavil tezo, da sta bili obe zgodbi zrežirani v tujini. Afera Patria se je namreč začela z oddajo na eni od finskih televizij, zgodba o finančnem zlomu nadškofije s pisanjem italijanskih medijev. "Verjetno so načrtovalci obeh zgodb ocenjevali, da bodo dosegli bistveno večjo verodostojnost, če bo to prišlo iz tujine," je menil Štuhec. Kot je poudaril, gre pravzaprav za dve laži. "Ena laž je sproducirala Patrio. Druga laž ni tako huda kot pri Patrii, kjer gre za popolno laž. Zvonovi niso bili popolna laž, a vseeno so bili v slovenski prostor lansirani kot velika laž," je opozoril Štuhec. Kot je pojasnil, so se v zvezi z bančno luknjo, ki jo je naredila mariborska nadškofija, pojavljale številke 800 milijonov evrov, milijarda in končno poldruga milijarda, a dejansko je šlo za 450 milijonov evrov. "Seveda je ta številka še vedno prevelika. Absolutno. A zato, da se je naredilo predstavo o največjem grešnem kozlu v Sloveniji za bančno luknjo, je bilo treba številko napihovati. In to so delali vsi - od nacionalke navzdol," je bil kritičen Štuhec.
Spremno besedo h knjigi je napisal predsednik SDS Janez Janša. Po njegovi oceni je tako pri Patrii kot pri Zvonovih obveljala želja obračunati z opozicijo in s Cerkvijo. Gre za prakso, tako Janša, ki se vleče iz nekdanjega nedemokratičnega sistema. V ozadju vidi še en motiv. "V tistem času so mediji obilno poročali o aferi Patria in Zvonovih, v ozadju pa je iz NLB na račun iranske agenture, ki je kupovala sredstva za izdelavo kemičnega orožja in atomske bombe, dnevno romalo včasih tudi po nekaj deset milijonov evrov, skupaj milijarda," je opozoril. Kot je še dodal, je glavna dodana vrednost Štuhčevega dela ta, da o stvareh piše neposredno ter da ne opisuje zgodovine, ampak zdajšnji čas. Če razumemo čas, v katerem živimo, potem je tudi "upanje, da je nekje na koncu tunela luč, bližje".
V knjigi so prav tako zbrani komentarji, ki se nanašajo na družino, na splošno na državo in civilno družbo ter na Cerkev.
