Globokar: Sprememba ustave bi zaobšla razsodbo ustavnega sodišča
Cerkev na Slovenskem | 06.10.2017, 15:26 Petra Stopar
Kot smo poročali, bo parlamentarna ustavna komisija Državnemu zboru predlagala začetek postopka za spremembo ustave o financiranju zasebnega osnovnega šolstva. Ustavo bi spremenili tako, da bi v njej določili, da se lahko obvezno osnovnošolsko izobraževanje v zasebnih šolah financira pod pogoji in na način, kot to določa zakon. Za odziv na to smo prosili direktorja Zavoda sv. Stanislava, kjer deluje Osnovna šola Alojzija Šuštarja, dr. Romana Globokarja, ki pravi, da bi omenjena ustavna sprememba zaobšla odločbo ustavnega sodišča. Slednje je razsodilo, da mora država javne programe v zasebnih osnovnih šolah financirati stoodstotno.
Globokar je v prvem odzivu »razočaran, ker je dvotretjinska večina ustavne komisije potrdila predlog za spremembo ustave in s tem vzpostavila možnost, da se obide razsodbo ustavnega sodišča«. To je namreč presodilo, da je treba osnovnošolsko izobraževanje 100-odstotno financirati iz javnih sredstev, kot piše v veljavni ustavi: »Torej, zato, da ne bi financirali učencev v petih zasebnih osnovnih šolah, kar predstavlja manj kot odstotek vse osnovnošolske populacije otrok, bi zdaj spreminjali ustavo.«
Konkretno bi to pomenilo, da se financiranje zasebnega osnovnošolskega izobraževanja po novem ustavnem zakonu bodisi sploh ne bi spremenilo – torej bi ostalo pri 85 odstotkih – bodisi bi se znižalo ali celo odpravilo, je pojasnil direktor zavoda, pod okriljem katerega deluje prva zasebna katoliška osnovna šola v Sloveniji.
Komentiral je tudi vladno retoriko. O besedah vodje poslancev SMC Simone Kustec Lipicer, da bi ustavna sprememba zgolj okrepila javno šolstvo, ki je temelj socialne države, je Globokar dejal, da se za kakovostno javno šolstvo zavzemajo vsi. »Zdi pa se mi, da se morajo na ministrstvu in na vladi zavzemati za kakovostno šolstvo, da je to tisto, kar je pomembno. Kakovostno šolstvo, ne glede nato, ali se učenci izobražujejo na javnih ali zasebnih šolah. Za državo je vsekakor ceneje, če se otroci šolajo v zasebnih šolah, kajti zasebnik mora zagotoviti prostor, investicije in opremo. Vse to je na plečih staršev oziroma ustanovitelja zasebnih šol. Država privarčuje, saj plačuje samo izvedbo programa v zasebnih šolah in to zdaj v 85-odstotnem deležu. Po ustavi pa bi morala v 100-odstotnem deležu,« še meni Globokar.
Odnos državnega vrha vidi kot »veliko nezaupanje zasebni iniciativi in kot željo po tem, da se nadzoruje vse, kar je povezano z vzgojo in izobraževanjem, kar pa je v nasprotju z demokratičnimi pravili, ki spodbujajo svobodo pri izbiri v skladu s svojim nazorskim prepričanjem«.
Proti sprejetim sklepom na ustavni komisiji sta sicer na seji ostro nastopila poslanca SDS in NSi, Branko Grims in Jožef Horvat. Grims je ocenil, da je predlagani kompromisni predlog »enako ideološko pakiranje«, kot je bil osnovni predlog, ki so ga predlagali poslanci SD in sopodpisniki. Po njegovi oceni gre za »grobo in načrtno izigravanje odločbe ustavnega sodišča«, ki je sicer Državnemu zboru naložilo, da mora uzakoniti stoodstotno financiranje javnih programov v zasebnih osnovnih šolah. Ob tem je spomnil, da je predsednik vlade Miro Cerar ob imenovanju prisegel, da bo spoštoval ustavni red.
Po Horvatovi oceni pa je Slovenija »nek unikum v Evropi, morda tudi v svetu«, ko namesto, da bi uresničila odločbo ustavnega sodišča, raje spreminja ustavo. »To ni prava pot,« je opozoril. Po informacijah, ki jih poslanec ima, so pobudniki ustavne presoje, v kateri je ustavno sodišče določilo stoodstotno financiranje javnih programov v zasebnih osnovnih šolah, o postopku že obvestili nekatere veleposlanike, akreditirane v Sloveniji, svojo pravico pa nameravajo v primeru, da bodo ustavne spremembe sprejete, iskati na Svetu Evrope.
