Vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina
Slovensko pastoralno središče v Gorici praznuje 45 let
Slovenija
Na današnji dan leta 1972 je goriški nadškof Pietro Cocolin ustanovil dušnopastirsko središče za slovenske vernike v Gorici s sedežem pri svetem Ivanu. Obenem je imenoval posebnega škofovega vikarja za Slovence v svoji nadškofiji. Kaj je pomenila ta njegova odločitev, kako se je to središče razvijalo in kaj bo v prihodnje njegova glavna skrb, nam je v pogovoru zaupal zdajšnji vikar Karel Bolčina.
Kot je pojasnil Bolčina, so bili Slovenci v Gorici do leta 1972 raztreseni po vsej tamkajšnji nadškofiji, bili so člani italijansko govorečih župnij. "Nismo imeli možnosti ne priložnosti svoje besede in svojega jezika." Tudi zato so slovenski duhovniki razmišljali o tem, kako bi bilo modro v središču mesta oblikovati personalno župnijo, ki bi vključevala Slovencev. Italijanski duhovniki so temu sprva nasprotovali. "Italijanski duhovniki so se ustrašili. Rekli so: Zdaj bodo pa naši verniki, ki so Slovenci, bežali iz naših župnij, župnije se bodo izpraznile. Slovenci smo bili namreč takrat še zelo verni in smo napolnjevali tudi italijanske maše." Kot je dodal Bolčina, je na koncu prevladal razum. "Tako je nadškof Cocolin v soglasju z duhovniškim zborom, svetovalci in zborom kanonikov 24. oktobra 1972, nedelja je bila, pri svetem Ivanu v Gorici ustanovil slovensko pastoralno središče, to je uradno ime. Za prvega odgovornega je postavil msgr. Franca Močnika."
Slovensko pastoralno središče se od svoje ustanovitve sooča z nekaterimi težavami - nima teritorija in ker ni civilnopravna oseba, prav tako ne poseduje lastnine. "Kar ima, je last upravniške cerkve, katere podružnica je sveti Ivan." Ostale težave so takšne, s kakršnimi se srečujejo ostale župnije. "Msgr. Močnik je namreč pastoralno središče začel tako, kot deluje vsaka župnija - z vsemi katehetskimi, karitativnimi in bogoslužnimi dejavnostmi oziroma srečanji." Kot je še dodal Bolčina, so bili slovenskemu pastoralnemu središču od ustanovitve do danes naklonjeni vsi goriški nadškofi in ga tudi podpirali. "Vsi nadškofje v Gorici so se trudili, da bi se kolikor je mogoče tudi naučili slovenski jezik. Tako na župnijah po vaseh kot v slovenskem centru v Gorici so uporabljali slovenski jezik."
Tako kot drugod je tudi med našimi rojaki v goriški nadškofiji je čutiti pomanjkanje duhovnikov in vernikov. "Slovenski živelj v mestu se je precej okrnil. Sploh pa krščanski živelj. Skrb pastoralnega središča v Gorici v prihodnje bo tako nova evangelizacija," je poudaril Bolčina.
