P. Cestnik: Zagotavljam, papež Frančišek ni heretik!

Cerkev po svetu | 28.09.2017, 11:02 Rok Mihevc

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili patra Branka Cestnika, s katerim smo spregovorili o morebitnem krivoverstvu papeža Frančiška. Minule dni se je namreč pojavila spletna stran, na kateri katoliški tradicionalisti opominjajo, da se v papeški apostolski spodbudi Radost ljubezni širi heretična misel.

Ali imamo papeža heretika?

»Če bi bil papež krivoverec, bi bila Cerkev v velikih škripcih,« je uvodoma opozoril p. Cestnik. Ob tem je pojasnil, da bi zato morala Cerkev sklicati koncil, da ga odstavi ali pa apelirati na njegovo vest, da odstopi sam. »Tudi če bi papež bil heretik, bi to gotovo opazili na tisoče teoloških ustanov in mislecev, ki bi bili plaz zvona. Zagotavljam, papež ni krivoverec!«

Največ pomislekov je povzročilo znamenito 8. poglavje, ki je sprožilo proces razlikovanja in premišljevanja. »Tisti, ki so do papeža že sicer kritični, so to vzeli kot izhodišče, da lahko Svetega očeta po teološki plati razgrajujejo, pikajo in iščejo njegove šibke točke.« Spletna stran v teološkem jeziku znanstveno razgrajuje citate papeža in svoje sklepe avtorji skrčijo v 7 točk.

Papež naj bi, hote ali nehote, javno in privatno, lažno in heretično učil:

1. Da je za nekatere nemogoče izpolniti Božjo postavo; kakor da milost Božja ne more spreobrniti človeka od težkega greha. »Kakor, da bi se papež sprijaznil s tem, da nekateri ljudje živijo v grehu, predvsem ločeni in ponovno poročeni in da ima Božja milost mejo. Sveti oče tega gotovo ne uči, poudarja pa, da takšni ljudje še vedno lahko sodelujejo z milostjo.«

2. Da civilno ločeni kristjani, ki živijo in vztrajajo v novi zvezi ter živijo v njej spolno življenje, niso v stanju smrtnega greha in so lahko deležni posvečujoče milosti. »Gre za sobivanje, kjer milost premaguje greh, a gre za zorenje in na to zakonitost postopnosti opozarja papež. V medsebojni zvestobi lahko zorenje razumemo kot božji blagoslov. Ker so »koruzniki«, še ne pomeni, da so brez Boga.«

3. Da lahko kak kristjan, ki dobro pozna Božjo postavo, slednjo zavestno krši v tehtni stvari, pa vseeno ni v stanju smrtnega greha.

4. Da lahko neka oseba, ker se drži Božje postave, obenem greši proti Bogu v imenu te iste postave. »V smislu, nekdo izpolni 10 Božjih zapovedi, nima pa nikogar rad. Papež Frančišek tega ne uči.«

5. Da lahko človekova vest sama opraviči spolno življenje dveh civilno ločenih in ponovno poročenih kot dobro. »Češ, da dva skočita čez plot in opravičujeta svoje dejanje, da je obema samo pasalo, da družin nista razbila in jima vest nič ne očita.«

6. Da moralna načela in resnice, ki jih podajata Božje razodetje in naravni zakon, ne vključujejo tudi resnih prepovedi. »Papež je blag in se izogiba prepovedim, očitanjem. Včasih je bila cerkvena pridiga očitanje in prepoved je bila »glavna literarna zvrst pridige«. Frančišek pa se temu izogiba in se mu očita, da vse dopušča.«

7. Da je Jezusova volja ta, da Cerkev opusti svojo večno prakso glede sv. Obhajila ter začne dajati spovedno odvezo in sv. Obhajila tudi ločenim in ponovno poročenim, ki se ne kesajo svojega stanja. »Tega papež gotovo ne uči, odpira pa pot do ločenih in ponovno poročenih. Pot življenja po milosti, življenja v Cerkvi, sprave s Cerkvijo. To odločno odpira, a ne odpira tabernaklja za vse.«

Cestnik je sicer pojasnil, da smo kristjani v teološkem mnenju svobodni, obstajajo pa dogme, kjer nismo in se jih moramo držati. »Npr. Kristus je Božji sin, to je dogma, brez katere ne moreš biti kristjan. Imaš pa lahko svoje mnenje o Lurdu, Fatimi, saj nisi dogmatično zavezan, da moraš verovati v prikazovanja.« Podobno je z mnenjem o Cerkveni ureditvi.

Sveti oče čuti moč enotnosti Cerkve

Podpisniki spletne strani poudarjajo, da papeža Frančiška direktno ne obtožujejo heretizma, a da so zaskrbljeni sinovi in jih skrbi, kar oče misli. »Vse to gre sicer lahko v pozitivno smer, da se pomankljivosti apostolske spodbude z dodatnimi dokumenti razčisti.« A papež Frančišek na to ne bo odgovoril, saj spletno stran razume kot izsiljevanje in noče popuščati, pravi p. Cestnik. »Ali bo odgovoril, je njegova izbira. Tako kot vsak človek, lahko tudi on izbere molk ali glasno obrambo. Ve pa, da je večina škofov in teologov z njim in čuti moč enotnosti Cerkve.«