Svetovalnica: Brez žuljev ne bomo srečni

| 08.09.2017, 12:26 Rok Mihevc

Na praznični dan smo v tokratni Svetovalnici govorili o romanju. Zakaj človek roma, kaj ga žene naprej. Nekaj izkušenj imata tudi zakonca Vilma in Dani Siter, ki sta bila gostja oddaje.

Vilma in Dani Siter sta se pred kratkim vrnila z romanja po Caminu. Dani pravi, da je misel na to romanje v njemu tlela dolga leta. »O tem sem razmišljal že pred desetimi leti, a z Vilmo sva ugotovila, da nimava vseh pogojev, da bi lahko šla, tako finančnih kot časovnih.« Zato sta po njegovih besedah začela razmišljati o ideji, zakaj ne bi del tega romarskega duha prinesla kar v Slovenijo. »Leta 2014 smo tako začelo romati od skupine do skupine za dobro družine. Povezali smo zakonske skupine po Sloveniji.«

Prvič sta začela romati iz domačega Leskovca preko Štajerske do Prekmurja in takrat sta prehodila 260 km. »Mnogi ljudje so se nama pridružili in tako smo izkusili tisto žlahtno plat romanja, ki pomeni odnose.« Vilma je lepo povzela bistvo romanja: »To da greš in se ustaviš na vratih, potrkaš pri ljudeh, s tem, da so za teboj že mnogi kilometri, ob vsakršnem vremenu z naporom, križem, pomeni, koliko ceniš človeka, s katerim se potem srečaš. Ko poromam, je to moj poklon sočloveku.«

Tudi zakon je romanje

»To, da romava skupaj, je posebnost, je dragulj, da greva lahko skozi življenje kot romarja,« njun zakon slikovito opisuje Dani Siter. Meni, da noben odnos ni kar tako - mimogrede. »Vsak odnos zahteva odrekanje, napor, da narediš stvari, ki si jih mogoče ne želiš. In prav tudi v odnosu se prepletajo zgodbe vzponov in spustov, tako kot pri romanju. Pač morajo biti tudi hribi v naših odnosih, ko je trdo, ko se moraš srečati v svoji slabosti, nepopolnosti, razvajenosti, egoizmu... Spoznaš sebe, svojo omejenost in po vsakodnevni etapi, ki se končna, vidiš, kaj si premagal. To ti da zadoščenje in veselje.«

Samo, če gremo preko žuljev, smo na cilju zadovoljni in ni drugega recepta, poudarjata Sitarjeva. »Zdi se mi, da se v današnjem svetu upošteva samo, kaj mi paše, kaj bom naredil, da se bom čim bolje počutil. A izgublja se bistvo, da se moramo naučiti tistega, kar je prav, ker šele, ko delamo, kar je prav, smo zadovoljni.« In romanje ti to da, pravi Dani, ki se spominja romanja v Santiago. »To romanje te zaznamuje in ne moreš ostati isti po taki romarski avanturi. Nekaj se gotovo spremeni v tebi. Romanje je včasih pomenilo spreobrnjenje. In ljudje so se priklonili človeku, ki je prišel z romanja, kajti tak človek je postal druga oseba, ki je odložil svoja bremena.«

Tudi mi nosimo mnogo bremen v življenju, nekaterih se ne zavedamo in jih tlačimo v sebi, zato nam otežujejo našo pot, opozarja naš sogovornik Dani Siter. »Zato vedno lahko razmislimo, katera bremena nosimo, ali jih lahko odložimo, ali lahko odložimo vse težave, spore, notranja neodpuščanja, ki nas ovira na našem življenjskem romanju. Tudi v odnosih so bremena, ko se ne razumemo, ne slišimo, ne začutim na poteh in ne vidimo, kdaj koga kaj žuli...«