Karel Gržan: Sreča ni dana sama po sebi, sreča je odločitev

| 04.09.2017, 10:05 Rok Mihevc

Z začetkom novega šolskega leta že diši po jeseni. Vsak letni čas ponuja svoje čare in težave, a vsak je lažje znosen, če v njem vidiš prijetne prednosti. Tako je v tokratni oddaji »Za življenje« spodbudil Karel Gržan, ki je spregovoril tudi o tem, da je vsaka kriza učna doba.

»Življenje si moramo narediti za priložnost,« je uvodoma dejal naš sogovornik Karel Gržan. »So ljudje, ki so kljub temu, da jim ni lahko, zadovoljni ljudje, ker znajo iskati dobro. Obstajajo pa ljudje, ki imajo ogromno, a jim še vedno nekaj manjka.« Gržan meni, da je problem v napačni pozornosti in je potrebno vaditi, da pozornost vadimo na to, kar nam je dano. »Sreča je odločitev. Ko to spoznamo, tudi lažje živimo.«

Tudi novo šolsko leto lahko sprejmemo kot priložnost. »Kljub razmeram, da v šolstvu ni vse idealno, lahko v tistem, kar imamo, izkoristimo za dobro. Modrost življenja je ugotoviti, kaj nam bo ta čas ponudil. Imel bo svoje zahteve, a tudi priložnosti.« V šoli se ne učimo samo za poklic, učiti se moramo za zadovoljstvo življenja in naše odnose, spodbuja Geržan. »Glavni dobitek življenja je radost v sobivanju. Da odkrivamo zakonitosti v medsebojni spoštljivosti, pravičnosti in odgovornosti, da nam je dobro skupaj, ne le kot posamezniku.«

V povezavi s šolo Gržan opozarja, da je temeljno to, da bo otrok v življenju srečen, ne da ga prisilimo v dobre rezultate. »Se kdaj vprašamo, ali je otrok slišan? Ima dovolj sočutja? Je dovolj potrjen in prepoznan v svoji zgodbi življenja? Imamo dovolj časa, da se pretakajo med nami tiste moči srčnosti, čutnosti, zaznavnosti, da bo imel dodane moči, s katerimi se bo lažje soočal? Bo dovolj prepoznan v svoji izvirnosti?«

Tudi Evangelij nam ponuja nekatere smernice. V katero smer se oblikovati, da nam bo dobro sobivati. »Ta temeljna napotila je potrebno vaditi tudi v praksi, ne samo teoretično spoznati. Naš zgled so lahko otroci, ki se, ko pridejo skupaj, hitro uskladijo, da se začnejo igrati. In tudi, ko pridejo napetosti, to pokažejo, ampak to krizo v odnosu zelo hitro uskladijo v skupno dobro.«

Metoda »setev in žetev«

Naši predniki, ki so bili v življenju bolj vpeti v ta ritem narave, so govorili o metodi »setve in žetve«. »Spoznali so, da se moraš iz posledic učiti, da je izhodišče ravnanj čim bolj takšno, da bo setev dobra. Če je bilo določeno seme neprimerno za določeno okolje, je bila setev pičla. Če je bilo vsajeno pravi čas, je bilo negovano in primerno spremljano, je bila setev ugodna.«

»Kriza je učna doba, je priložnost, da sem se preoblikoval v smernice, zaradi katerih lažje premagujem nadaljnje. Ko nastopi kriza, človek intenzivneje išče rešitve in nadgradnje. Tudi kriza v odnosih je priložnost, da marsikaj razčistimo in postavimo v nove dimenzije. A treba je delati. Če mislimo, da bo vse prišlo samo po sebi, se motimo. Delati je treba, tudi na osebni rasti.«

Več pa v oddaji Za življenje!