Svetovalnica: Prvi šolski dan je praznik za vse!
| Rok Mihevc
Prvi september je za večino ljudi novo poglavje. Danes vsi šoli posvečamo veliko pozornosti, pred šolami je opaziti objemanje otrok in njihovo veselje, pa tudi zaskrbljenost. V kakšni kondiciji je današnje šolstvo smo govorili v tokratni Svetovalnici, naš gost je bil duhovni vodja Katoliških pedagogov, p. Silvo Šinkovec.
»Prvi šolski dan je praznik za vse,« je uvodoma v oddaji spodbudil p. Šinkovec. Meni, da ni samo po sebi umevno, da imamo šolo in ob tem spomnil na vse revne države, ki nimajo teh možnosti. »Ne samo, da imamo šole, še lepe so, v primerjavi z drugimi manj razvitimi deželami.«
Kakšna je realnost šolstva?
Šolanje je večplastni proces in ni enoznačno, pravi naš sogovornik. »Branje in pisanje je neizmerna pridobitev za civilizacijo in neizmeren dar. Vsaka šola bi rada veliko naučila otroke, vsaj tiste osnovne veščine, s katerimi bodo razvijali osnovne talente.«
Koliko šola ukaluplja otroke, bo vedno odprto vprašanje, opozarja Šinkovec. »Nikoli ne moremo popolnoma ukalupiti nobenega, vsak otrok bo šel ven iz tega kalupa, saj je sama struktura človeka taka, da se ne more povsem podrediti mislim in idejam drugega.« Vsak otrok se sooča s svojim doživljajskim svetom in se sooča z vsem, kar prinaša družba.
Objektivno ocenjevanje ni nujno najboljše
»Želimo si učitelje, ki bodo otroku odpirali svet, ne zapirali.« Ob tem je spomnil na objektivno ocenjevanje, hkrati pa opozoril, da s tem zoožamo pogled otroku. Zato je po njegovem mnenju ta del šolstva bolj problematičen, saj učitelje ukaluplja v neke konkretne, preverljive podatke in znanja. »S tem se vračamo iz ustvarjalnega razmišljanja k faktografiji. Ocene so mnogo manj pomembne, kot se nam zdijo in mislim, da jih ne bi smeli tako resno jemati. Kajti vsi procesi, ko se ne dobi nobene ocene, so mnogo bolj pomembni.«
Tudi čistilka in trgovec imata lahko kreativno življenje
V nadaljevanju oddaje je poklical poslušalec Peter, ki je opozoril na to, da se pri vzgoji velikokrat pogovarjamo samo o eliti in da obstaja več ljudi, ki delajo v gostinstvu, so čistilke, nakladalci blaga trgovci in podobni, kjer pa ne gre za kreativnost, ampak rutino. P. Šinkovec je ob tem pojasnil, da ko govorimo o ustvarjalnosti, ne razmišljamo samo o umetnikih in ustvarjalcih. »Svet konkretnih delavcev ni samo njihova služba, ampak so ti isti ljudje tudi starši, mogoče postavljajo hišo, so vključeni v razna društva in podobno in za vse to tudi potrebujejo neko kreativnost. Te kreacije mogoče ne bodo obešene v umetniških galerijah, ampak so to zrele osebnosti in prav ti ljudje dajejo nepredstavljiv pomen naši družbi.«
