Pokrajina Katalonija v Španiji
Gaiser: Katalonci so z neumno reakcijo španske vlade dobili naklonjenost mednarodnega prostora
Skupina podpisnic in podpisnikov je popoldne s peticijo izrazila pretresenost nad nasiljem, ki so ga španske oblasti izvajale nad Katalonkami in Katalonci na dan referenduma.
Od predstavnikov institucij Evropske unije in slovenskih oblasti zahtevajo, da nasilje nedvoumno obsodijo in ukrepajo v skladu s pravnim redom. Sicer pa smo za komentar vprašali predsednika panevropskega gibanja Larisa Gaiserja. Gibanje je namreč že dlje časa v stisku s katalonskimi oblastmi.
Gaiser je po nedeljskem referendumu pričakoval zadržan odnos mednarodne skupnosti. "To je popolnoma normalno v nekem svetu, kjer vladajo suverene države in države se seveda bojijo lastnega razpada. Iz tega vidika ni bilo nič nepričakovanega. Zagotovo pa je zelo žalostno, da Evropska unija ni imela nobene pozicije ampak mislim, da se lahko tudi razume kot neki način izolacija Španije," je dejal in dodal, da je zadnje dogajanje dokaz, da ima Španija težave z lastno stabilnostjo in enotno prihodnostjo.
Prva zahteva Kataloncev kljub temu ostaja ustavitev nasilja in umik španskih varnostnih sil ter da bodo ostali zvesti volji ljudi, izraženi na referendumu. Kaj to pomeni, je Gaiser odgovoril: "Zadeva je precej kompleksna. Zagotovo so Katalonci zelo verjetno nehote dobili s to neumno reakcijo španske vlade, in s tem moramo tudi poudariti španskega kralja, ki ni minimalno reagiral v situaciji, veliko naklonjenost mednarodnega prostora, kot drugo so uspeli končno internacionalizirati, postaviti na mednarodni oder problematiko Katalonije, kot tretje pa so dosegli to, kar so že na začetku vedeli, kar so kazali že vsi podatki, da Katalonci ne bodo dobili večine na referendumu."
Po besedah sogovornika so želeli, da bi bil referendum "sredstvo, ki bi prisililo špansko vlado v novi krog pogajanj za večjo avtonomijo oz. za preoblikovanje ustave Kraljevine Španije. Reakcija španske vlade je na žalost na ta grozovit način naredila veliko uslugo Kataloncem in jim dala pogajalsko moč, ki jo morajo izkoristiti zato, da bodo lahko spremenili ustavo kraljevine".
Potegnil je tudi vzporednico z osamosvajanjem Slovenije. "Katalonci imajo veliko težavo, ker jim ustava ne omogoča neodvisnosti. Slovenija je gradila to dolga leta, vse od 70. let naprej, ko je spreminjala ustavo Republike Jugoslavije. Profesor Bučar, moj predhodnik, se je zelo striktno držal vseh pravnih notranjih formalnosti in zunanjega mednarodnega prava zato smo mi prišli do neodvisnosti. Katalonci danes tega ne morejo delati," je poudaril Gaiser.
