Po referendumu v Kataloniji pozivi k dialogu

Svet | 02.10.2017, 14:56 Petra Stopar

Po Evropi odmeva nedeljski referendum v španski pokrajini Katalonija. Za njeno neodvisnost je glasovalo 90 odstotkov volivcev, referenduma pa se je udeležilo dobrih 42 odstotkov volilnih upravičencev. Oblasti v Madridu so že napovedale, da Kataloniji ne bodo dopustile razglasitve neodvisnosti, saj da je bil referendum v nasprotju s špansko ustavo. Glasovanje je zaznamovalo nasilno ukrepanje državne policije, zaradi česar je bilo ranjenih več kot 800 ljudi.

Referendum o neodvisnosti španske pokrajine Katalonije je zasenčilo nasilje med policisti, ki so skušali onemogočiti glasovanje, in ljudmi, ki so želeli oddati svoj glas. Ponekod so policisti uporabili gumijaste naboje in gumijevke. Med drugim so streljali na ljudi pri eni od šol v Barceloni, v katero so policisti vstopili, da bi zasegli volilne skrinjice. Na družbenih omrežjih in po medijih so čez dan zaokrožile številne fotografije v policijskem posredovanju poškodovanih in okrvavljenih ljudi, med katerimi so bili tudi starejši. Pojavili so se tudi številni posnetki policistov, ki so ljudem preprečevali, da bi prišli do volišč.

Katalonska vlada je odgovornost za dogajanje pripisala španskemu premierju Marianu Rajoyu in dejala, da bo morala španska vlada zaradi policijskega nasilja odgovarjati pred mednarodnimi sodišči. Rajoy pa je dejal, da so varnostne sile naredile, kar so morale narediti in da so s tem, ko so preprečili referendum, obvarovali pravno državo. Meni, da referenduma sploh ni bilo.

Kljub posredovanju policije je bilo včeraj odprtih 73 odstotkov vseh volišč. Ta naj bi se sicer zaprla ob 20. uri, a so tudi po tej uri vsem, ki so čakali v vrstah, omogočili glasovanje. Voditelj katalonske regionalne vlade Carles Puigdemont je v televizijskem nagovoru zatrdil, da so prebivalci na referendumu pridobili pravico do neodvisne države, ki bo republika. Napovedal je, da bo v prihodnjih dneh njegova vlada v katalonski parlament poslala izide referenduma, tako da bo lahko deloval v skladu z zakonom o referendumu. Pozval je k mednarodnemu posredovanju med Barcelono in Madridom v tej krizi.

Španski pravosodni minister Rafael Catala pa je danes dejal, da bo vlada v Madridu naredila vse, kar ji omogoča zakon, da bo preprečila katalonski vladi razglasitev neodvisnosti pokrajine. Ob tem je omenil potrebo po obnovitvi dialoga.

Bruselj: Nasilje ne sme biti sredstvo

Evropska unija je bila včeraj do dogajanja v Kataloniji zadržana, danes pa je Evropska komisija ponovila svoje stališče, da je »referendum po španski ustavi nezakonit in da je to notranja zadeva Španije, ki jo je treba reševati v skladu s špansko ustavo«. Tiskovni predstavnik Evropske komisije je povedal, da je čas za enotnost in stabilnost, ne za delitve in fragmentacijo. »Vse ključne igralce pozivamo k hitremu premiku od konfrontacije k dialogu. Nasilje nikdar ne sme biti sredstvo v politiki. Zaupamo španskemu premierju Rajoyu vodenje tega procesa ob popolnem spoštovanju španske ustave in človekovih pravic,« so poudarili v Bruslju in dodali, da bi v primeru zakonitega referenduma, na katerem bi se Katalonci izrekli za neodvisnost, to pomenilo, da Katalonija ostaja zunaj unije.

Na referendum se je odzvala tudi Cerkev. Barcelonski nadškof kardinal Juan Jose Omella je obžaloval nasilje in pozval k dialogu in molitvi za izhod iz krize. Po njegovih besedah je treba najti »miroljubno in demokratično rešitev« za nastali položaj.

Rupel: EU bi morala priti z besedo na dan

Referendum je spremljala tudi skupina mednarodnih opazovalcev, ki jo je vodil nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. Kot je pojasnil, je razpoloženje v Barceloni danes dokaj normalno, kritičen pa je do odziva Evropske unije. Ta bi morala biti po njegovi oceni odločnejša in bi morala dati neko stališče, saj gre za zelo resne prekrške zoper človekove pravice, temeljne demokratične pridobitve v Evropi. Rupel se je zavzel za podobno posredovanje v obliki trojke, kot je bilo v procesu ob osamosvojitvi Slovenije.

Na vprašanje, kakšni bodo prihodnji odnosi med Madridom in Barcelono, je nekdanji vodja slovenske diplomacije odgovoril, da nič več ne bo tako, kot je bilo: »Madrid ne bo mogel ignorirati katalonskega referenduma, na drugi strani pa se bodo Katalonci odločali samo o nadaljnjih korakih, ne bodo se umaknili. Če ne bo prišlo do dialoga in nekega razumnega posredovanja, bi se lahko stvari dodatno zapletle.«

Odnos katalonskega volilnega telesa na dan glasovanja je označil kot miroljuben, dostojen in spodoben, nato pa je v prvih jutranjih urah po odprtju volišč to razpoloženje zmotila španska državna policija, ki je bila po Ruplovih opažanjih v svoji nemoči precej brutalna.