Nasilje ob katalonskem referendumu terjalo več sto poškodovanih
Svet | 01.10.2017, 20:57 Andrej Šinko
Referendum o neodvisnosti španske pokrajine Katalonije je zasenčilo nasilje med policisti, ki so skušali onemogočiti glasovanje, in ljudmi, ki so jih pri tem ovirali. V policijskem posredovanju je bilo poškodovanih več sto ljudi in nekaj policistov. Madrid in Barcelona za nasilje obtožujeta drug drugega, v Evropski uniji pa za zdaj večinoma molčijo.
Tiskovni predstavnik katalonske vlade je v Barceloni dejal, da bo morala španska vlada zaradi nasilja policije med današnjim referendumom o neodvisnosti Katalonije odgovarjati pred mednarodnimi sodišči. Špansko vlado pa je označil za »sramoto Evrope«. Barcelona je ob tem sporočila še, da je španska policija po zadnjih podatkih zaprla več kot 300 volišč. Kljub temu in dejstvu, da je bila policija marsikje nasilna, pa so številni Katalonci oddali glasove.
Pred medije je stopil tudi španski premier Mariano Rajoy, ki je dejal, da v Kataloniji danes ni bilo referenduma in da s tem, ko so ga oblasti v Madridu preprečile, so ubranile pravno državo. Pojasnil je, da so katalonske oblasti že mesece vedele, da je takšno odločanje nezakonito, a so vseeno vztrajale in napadle »pravno državo in demokratični model«. Za ponedeljek je napovedal sestanek vseh političnih strank v španskem parlamentu, na katerem bodo govorili, kako naprej. Ob tem je dodal, da je človek dialoga in da ne bo zapiral vrat, vendar »vedno v okviru zakonov in demokracije«. Rajoy je pohvalil tudi delovanje varnostnih sil, češ da so naredile, kar so morale.
Rupel: Skrbi me nema mednarodna skupnost
Katalonski referendum spremlja tudi nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki vodi skupino mednarodnih opazovalcev, v kateri je 33 nacionalnih in evropskih poslancev iz 17 držav. Za TV Slovenija je dejal, da je ob dogajanju v Kataloniji najbolj zaskrbljujoče to, »da je mednarodna javnost nekoliko otopela oziroma oglušela«.
Rupel je dodal, da je nasilje španske policije na nek način še utrdilo prepričanje Kataloncev. Proces boja za neodvisnost je po njegovih besedah nezaustavljiv. »Mislim, da so stvari nepovratne, da se Katalonci ne bodo pomirili, ampak da bo treba v prihodnosti najti neke rešitve, ki bodo sprejemljive,« je dejal za TVS.
Kaj se je dogajalo čez dan?
Številni Katalonci so se na volišča, da bi oddali svoj glas, podali že precej pred 9. uro, ko so se volišča odprla. Na številnih jih je pričakala močno okrepljena španska policija in jim čez celotni dan poskušala preprečiti glasovanje. To se je zgodilo tudi katalonskemu premierju Carlesu Puigdemontu, ki je nato glas oddal na drugem volišču. Referendum so celotni dan spremljali spopadi med policijo in volivci, ki so po podatkih katalonskih oblasti terjali več sto ranjenih. Katalonski premier Puigdemont je obsodil nasilje, regionalne oblasti pa so volitve organizirale tako, da je bilo mogoče glasovati na katerem koli volišču. Tako so se trudile zagotavljati možnost glasovanja, kljub temu da so določena volišča bila zaprta.
Vlada v Madridu tudi danes ni popuščala
Španski policisti, pa so po naročilu vlade v Madridu, na več voliščih zasegli volilne skrinjice in glasovnice. Že pred volitvami so uspešno zaprli številne šole, ki naj bi služile kot volišča. Prav tako je bil onemogočen sistem za elektronsko glasovanje in štetje glasov.
Predstavnik španske vlade v Kataloniji Enric Millo je dejal, da je bilo posredovanje policije za preprečitev referenduma nujno potrebno in da si želi, da bi Španci in Katalonci lahko še naprej živeli v miru in svobodi tako kot zadnjih 40 let. »Ne pristajamo na to, da želijo nekateri ljudem vsiliti svoje cilje in razdeliti katalonsko družbo,« je dejal.
Kaj pravijo Katalonci?
Volilno pravico za glasovanje na referendumu je imelo več kot 5,3 milijona Kataloncev, katalonski borci za neodvisnost pa so v luči nasprotovanja Madrida ocenili, da bi bil milijon glasov za neodvisnost že izreden uspeh. Prebivalci Katalonije so močno razdeljeni glede vprašanja neodvisnosti, vendar ankete kažejo, da si velika večina ljudi želi glasovanja, da bi enkrat za vselej zaprli to vprašanje.
Izvedba referenduma je temeljila na zakonu, ki ga je po letih okrepljenih prizadevanj za odcepitev v začetku meseca sprejel katalonski regionalni parlament. Na glasovnicah predvideva eno samo vprašanje: »Ali želite, da Katalonija postane neodvisna država v obliki republike?« Možna odgovora sta »da« ali »ne«, katalonska vlada pa glasovanje označuje za zavezujoče.
Odziv mednarodne skupnosti
Evropska unija in države članice povezave so ob nasilju na referendumu o neodvisnosti Katalonije, kjer je v policijskem posredovanju poškodbe utrpelo več sto ljudi, kljub pozivom iz Barcelone zadržane.
