Uradno svarilo papežu Frančišku
Svet | 25.09.2017, 13:38 Marjana Debevec
Po več napovedih, da se bo to zgodilo, je bil v noči na nedeljo objavljen uradni popravek, ali svarilo, papežu Frančišku, in sicer zaradi napak, ki naj bi jih zapisal v svoji apostolski spodbudi Radost ljubezni. Pod dokument, ki so ga svetemu očetu osebno izročili že 11. avgusta, zdaj pa je prišel v javnost, pa se tokrat niso podpisali kardinali. Edini škofovski podpis prihaja od vodje Bratovščine sv. Pija X. Bernarda Fellaya, ostali podporniki omenjenega pisma pa so duhovniki, znanstveniki, novinarji in blogerji iz 20 različnih držav. Med njimi je tudi nekdanji direktor vatikanske banke IOR Ettore Gotti Tedeschi.
V sedmih točkah, ki se nanašajo predvsem na ločene, ki se na novo civilno poročijo, podpisani očitajo papežu, da je s svojimi besedami, dejanji in opustitvami povzročil veliko škodo dušam ljudi.
To pa ni prvi uradni napad na papeža Frančiška. Spomnimo na pismo štirih kardinalov, ki papežu očitajo nekaj podobnega.
Pismo je sestavljeno v obliki »Correctio filialis de haeresibus propagatis« (»Sinovskega svarila glede širjenja krive vere«). Nazadnje naj bi takšen zapis leta 1333 papežu Janezu XXII. zaradi širjenja zmot namenili njegovi »duhovni sinovi in hčere«. Svoje zmote je papež preklical na smrtni postelji.
Svarilo je sestavljeno iz treh delov: cerkvenopravni utemeljitvi koraka sledi dejanski »popravek«, sestavljen v latinščini. V končnem pojasnilu sta navedena s strani podpisnikov najpomembnejša vzroka »edinstvene krize«, do katere je papež Frančišek po njihovem mnenju zapeljal Cerkev: »modernizem«, ki relativizira temeljne verske vsebine, in »neprimerljiva naklonjenost« papeža Frančiška »največjemu krivovercu« Martinu Luthru.
Dokument je podpisalo 62 laikov, teologov in duhovnikov, med njimi nekdanji direktor vatikanske banke IOR Ettore Gotti Tedeschi, nekdanji predsednik Italijanskega narodnega raziskovalnega sveta CNR Roberto de Mattei, nemški pisatelj Martin Mosebach ter filozof in duhovnik Antonio Livi, nekdanji dekan lateranske univerze. Med podpisniki je tudi vodja lefebvrovske bratovščine sv. Pija X., Bernard Fellay, ki je za dokument izvedel šele po tem, ko so ga že izročili papežu, podpisal pa ga je v imenu celotne bratovščine.
