Crux: Papež kot goreč idealist in odličen realist
Svet Petra Stopar
Kako je možno, da je papež Frančišek do omejevanja priseljevanja, ko gre za ZDA, kritičen, ko pa gre za Italijo, pozdravlja preudarnost političnih voditeljev, se sprašuje urednik katoliškega portala Crux John Allen in ugotavlja, da je sveti oče s tem požel navdušenje pri tistih, ki sicer njegovim naukom nasprotujejo.
Ameriški predsednik Donald Trump je pred dnevi ukinil program DACA. Ta okoli 800.000 nezakonitim priseljencem, ki so v ZDA prišli kot otroci, omogoča bivanje in delo. Po ukinitvi so pristojne službe nemudoma prenehale obravnavati nove prošnje za vključitev v program, a do marca ne bodo izgnale tistih, ki ga že koristijo. V zvezi s tem je papež Frančišek dejal, da delitev družin ne pomeni spoštovanja vrednote življenja. Ko pa gre po drugi strani za priseljevanje v Italiji, se papež zaveda, da je treba pri sprejemanju migrantov upoštevati določene omejitve in biti preudaren.
Omenjena stališča je sveti oče izrazil v odgovorih na vprašanja novinarjev med povratnim letom iz Kolumbije v Rim, pri čemer so se ameriški mediji osredotočili zgolj na papeževo kritiko Trumpove ukinitve programa za otroke priseljencev, italijanski mediji pa so stavke o nedopustnosti delitve družin v ZDA ignorirali in so namesto tega poročali o tem, kako je papež drugačen poudarek v zvezi z imigracijo uporabil, ko je govoril o Italiji, pa tudi Grčiji.
Najprej se je »zahvalil italijanski in grški vladi za njun trud, da se spopadeta z množičnim valom beguncev, takoj zatem pa dodal, da se mora vlada s tem problemom spoprijeti s krepostjo, ki jo pripisujemo političnemu voditelju, in sicer s preudarnostjo,« je dejal papež in pojasnil, da se je treba pri tem vprašati najprej, »koliko prostora imamo« na voljo za ljudi, ki prihajajo, pa tudi, da »ni pomemben le sprejem, ampak tudi njihova vključitev v družbo«.
Zanimivo pri obeh stališčih je to, piše Allen, da je papež z njima uspel požeti veliko odobravanje pri ljudeh, ki so sicer do svetega očeta skeptični, še posebej ko gre v ZDA za spoštovanje vrednote človekovega življenja od spočetja do naravne smrti, v Italiji pa za množično priseljevanje.
A kot nadaljuje priznani vatikanist in papežev poznavalec, Frančišek pri razpravah o priseljencih v svojih mislih »vedno poskrbi za jasno ločitev, četudi te ne izrazi na glas«. In sicer, treba je ločevati med »duhovno-moralnimi načeli, ki bi jih morala družba pri obravnavi tujcev in prišlekov spoštovati, ter nalogo politike pri prevajanju teh načel v konkretne vladne ukrepe,« pojasnjuje urednik. To svoje prepričanje je papež izrazil tudi z besedami, da je »treba imeti pri migrantih vedno odprto srce, ki pa ni dovolj«.
Z drugimi besedami, sveti oče je »na področju morale goreč idealist, na področju politike pa zna biti odličen realist«.
Vir: Crux
