Kardinal Caffara in papež Frančišek
Umrl je kardinal Carlo Caffarra
Svet Marjana Debevec
Včeraj je v starosti 79 let umrl upokojeni bolonjski nadškof, kardinal Carlo Caffarra. Z njegovo smrtjo kardinalski zbor šteje 221 članov, od tega 120 mlajših od 80 let in upravičenih do volitve novega papeža.
Po zaključku sinode o družini v letih 2014 in 2015 ter po izidu apostolske spodbude Radost ljubezni leta 2016 je bil kardinal Caffarra v skupini štirih kardinalov, ki so javno izrazili dvom v papežev dokument in izrekli zahtevo po razjasnitvi določenih vprašanj. Skupini so pripadali še kardinali Walter Brandmüller, Raymond L. Burke in Joachim Meisner. Kardinal Meisner je umrl v letošnjem juliju.
Januarja letos je kardinal Caffarra v enem izmed izredno redkih pogovorov za medije za italijanski časnik Il Foglio poudaril, da papeža spoštuje, obenem pa je izrazil skrb zaradi »delitve med duhovniki«, kar je bil po njegovih besedah razlog, zakaj so štirje kardinali v pismu izrazili dvom papežu Frančišku. Izjavil je tudi, da »pastoralno služenje, ki ne temelji in ni ukoreninjeno v nauku, pomeni pastoralno prakso, ki temelji in je ukoreninjena v samovoljnosti«.
Ko so leta 2014 mediji pisali, da je proti papežu zaradi nastopa kardinal Kasperja na sinodi o družini, je kardinal Caffara jasno zatrdil: »Bolj bi mi bilo všeč, da bi se govorilo, da ima bolonjski nadškof ljubimca, kot pa da nasprotuje papežu. Če namreč nek škof nasprotuje papežu, je bolje, da zapusti svojo škofijo. Vernike bi namreč vodil po poti, ki ni več pot Jezusa Kristusa. Sebe bio za večno pogubil, tvegal pa bi tudi pogubo svojih vernikov«, je takrat zatrdil kardinal Caffara in dodal: »Rodil sem se papist in želim umreti kot papist.«
Nekaj iz življenjepisa pokojnega kardinala Caffare
Carlo Caffarra se je rodil 1. junija 1938, mašniško posvečenje je prejel leta 1961. Bolonjsko nadškofijo je vodil 12 let, med 2003 in 2015. Njegovo duhovno pot je močno zaznamovalo srečanje z Donom Luigijem Giussanijem, ustanoviteljem italijanskega gibanja Občestvo in osvoboditev.
Kardinal Caffarra je predaval na številnih italijanskih in tujih univerzah, posebno pozornost pa je posvečal področju moralne teologije, in to v času, ko je okrožnica papeža Pavla VI. Humane vitae (Posredovanje človeškega življenja, 1968) zbujala burne razprave. Caffarra je doktoriral na področju kanonskega prava z doktorsko tezo o neločljivosti zakonske zveze. Papež Janez Pavel II. ga je leta 1980 imenoval za strokovnega sodelavca škofovske sinode o zakonski zvezi in družini.
Januarja 1981 mu je papež zaupal ustanovitev in prvi predsedniški mandat Papeškega inštituta Janeza Pavla II. za študije o zakonu in družini. Caffarra je tam (še pred škofovskim posvečenjem) predaval spolno etiko in bioetiko. Bil je tudi svetovalec Kongregacije za nauk vere (1983-88) in je sodeloval v raziskavi o genetskem inženiringu za italijansko ministrstvo za zdravje.
Kardinalski naziv mu je leta 2006 podelil papež Benedikt XVI. in Caffarra je sodeloval v konklavu marca 2013, v katerem je bil izvoljen papež Frančišek. Bil je tudi član Kongregacije za zadeve svetnikov in vrhovnega sodišča Apostolske signature ter častni član Papeške akademije za življenje.
Kot izvedenec za družinska vprašanja je ustanovil Papeški inštitut Janeza Pavla II. za študije o zakonu in družini ter bil tudi njegov prvi predsednik.
Pokojni kardinal bo pokopan v soboto, 9. septembra, v kripti bolonjske stolnice. Pogrebno slovesnost bo vodil bolonjski nadškof Matteo Zuppi.
