Mednarodna likovna kolonija mladih
Slovenci po svetu Matjaž Merljak
V prostorih Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu na Erjavčevi 15 v Ljubljani bodo danes (v sredo, 27. septembra 2017) ob 17. uri odprli razstavo izbranih del Mednarodne likovne kolonije mladih v obdobju od 1970 do 2017, ki jo pripravlja Slovenska prosvetna zveza. Odprta bo do 6. novembra 2017.
Bilo je davnega leta 1970, ko je na pobudo likovnega pedagoge Štefana Kresnika iz Vuzenice in takratnega ravnatelja ljudske šole v Selah-Kotu in župana v Selah Hermana Velika nastala likovna kolonija mladih, ki je sprva skozi dvajset let povezovala otroke iz obeh strani koroških meja, nato pa v celotno zgodbo še vključila slovensko mladino iz Italije in Madžarske. Dolgoletni ravnatelj osnovne šole v Vuzenici Lojze Gobec je to pobudo sprejel in desetletja skrbel za to, da njen obstoj nikoli ni bil vprašljiv.
Mednarodna, sprva koroška likovna kolonija mladih je edina oblika sodelovanja med osrednjim slovenskim kulturnim prostorom in prostori, razprostranjenimi v treh sosednjih državah, Italiji, Avstriji in na Madžarskem, ki se je ohranila vse do danes. Na začetku svojega delovanja, leta 1970, je kolonija predvsem udejanjala zamisli o kulturnem ustvarjanju mladih z namenom preseganja političnih in administrativnih meja. Pri tovrstnem čezmejnem sodelovanju mladih ne moremo govoriti le o likovnem ustvarjanju, ob tem so prav tako pomembni tudi vzgojno-izobraževalni cilji, predvsem utrjevanje znanja slovenskega jezika ter medsebojno druženje in spoznavanje krajev, kjer zunaj Republike Slovenije živijo Slovenci.
Prvotnim organizatorjem, Osnovni šoli Vuzenica in Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, Kulturni skupnosti Radlje ob Dravi in Slovenski prosvetni zvezi iz Celovca se je leta 1982 priključila Zveza Slovencev na Madžarskem, leta 1988 pa Zveza slovenskih kulturnih društev iz Trsta. Po dvajsetih letih, leta 1990, so se namreč organizatorji odločili, da se bo kolonija vsako leto selila v enega od krajev, od koder prihajajo udeleženci. Likovna kolonija se torej od leta 1990 naprej dogaja vsako leto izmenično v Avstriji, Italiji, Sloveniji in na Madžarskem.
V 47. letih so k pomenu kolonije precej doprinesli ugledni slovenski slikarji, ki so svoje strokovno znanje posredovali mladini, med njimi Božidar Jakac, Janko Dolenc in Bojan Golja, vsi častni člani kolonije. V vseh kolonijah je sodelovalo preko 1700 mladih udeležencev, med njimi pa so bili tudi taki, ki se dandanes uveljavljajo kot nadarjeni slikarji.
Za Slovensko prosvetno zvezo: dr. Janko Malle
