Polemike ob ureditvi groba žrtvam iz Krimske jame in iz Mačkovca
| 20.09.2017, 10:40
Na pokopališču pri cerkvi Sv. Jerneja v Begunjah pri Cerknici so oktobra lani pokopali žrtve revolucionarnega nasilja iz Krimske jame in iz Mačkovca, letos pa nameravajo urediti še nagrobni kamen oziroma obeležje. Na grobu je trenutno postavljen križ, po načrtih vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč pa naj bi ga zamenjali z masivnim kamnitim blokom, na katerem je sicer tudi križ, a težje opazen. Na načrtovano postavitev obeležja sta se kritično odzvala France D. Korošec v imenu nekaterih svojcev žrtev in društvo Združeni ob Lipi sprave.
"Neverjetna samovolja, celo mrtve žrtve so si nekateri mimo svojcev vzeli za svojo last," je naslov odziva, ki ga je podpisal predsednik društva Združeni ob Lipi sprave zaslužni profesor Janez Juhant. Poudaril je, da podpira prizadevanja vseh prizadetih svojcev žrtev povojnih pomorov, ki so v pismu komisiji protestirali, da se betonsko zacementira pokopane žrtve. Nerazumljivo mu je, da se pri nas še vedno uveljavlja polpretekla totalitarna praksa, da se stvari urejajo mimo tistih, ki so najbolj neposredno prizadeti. "Kot predsednik društva Združeni ob Lipi sprave sem že sam in smo tudi vsi v našem društvu že večkrat javno izrazili, da je treba pri teh zadevah absolutno spoštovati voljo svojcev in zato apeliramo na vse omenjene, da to upoštevajo in spoštujejo voljo svojcev," je Juhant dejal za Radio Ognjišče. Sicer pa se je v pismu še vprašal, ali ni legitimna pravica svojcev, da po tragični usodi žrtvam omogočijo grob po volji njihovih dragih. Dodal je, da je že totalitarna preteklost njihova trupla, s tem pa tudi njihovo usodo in njihov spomin, zasula s skalami, betonom in odpadki ter uničila sledi, da bi se jih mogli človeško dostojno in poimensko spominjati. Neopravičljivo je po Juhantovih besedah, da se ne sprejeme in upošteva stališč svojcev ter da tako ravnanje podpirajo ali celo prakticirajo organi, ki so dolžni spoštovati demokratična načela in človekove pravice kot je omenjena Komisija in celo predstavnik Cerkve.
Za komentar smo vprašali tudi Franceta Korošca, ki je zapisal, da je "kamniti blok spomenika, kot je predlagan, naložen na pokopane žrtve, s podlago ali brez za naša dojemanje in pojmovanja popolnoma nesprejemljiv. Mnenje o tem je trdno, jasno in močno , brezkompromisno izraženo. Očitno je potrebno, da sogovorniki (očitno pa ne stranke v postopku) najodločneje pojasnimo, da je v vseh nas močno prisotno vedenje, da so bili pomorjeni popolnoma nedolžni ljudje na grozovite načine za desetletja založeni v gozdu, v jarku, v breznu z vejevjem, listjem, zemljo, skalovjem in z hlodi z namenom izničenja in zaukazane strahovladne režimske pozabe. Morali so nositi strahoto teže materialov, ki so jih metali na njih, da bi bili zabiti in zakriti na globoko, čim globlje, s čim bolj težkim tovorom materiala nad seboj – to smo čutili vsi, ki smo skupaj z njimi čakali dneva Resnice , olajšanja in priznanja nedolžnosti in , tudi, mogoče v času, sprave v narodu." (pismo je v prilogi ob strani)
Vladna komisija pod vodstvom predsednika Jožeta Dežmana je napovedala, da bo oba kritična odziva obravnavala 27. septembra. "Želel bi si, da bi namesto tega žolčnega napadanja in zajedanja, svojo energijo uporabili za predlaganje alternativnih predlogov, za kar imajo navsezadnje vso možnost," meni Dežman. "Če že nastopajo kot sorodniki svojcev žrtev, bi bili strašno veseli, če nam pomagajo iskati svojce umorjenih iz Krimske jame, grobišča Zakriž pri Cerknem in iz Kožlja pri Velenju, pa še marsikaterega povojnega grobišča, za katerega ne vemo, kdo bi bili sorodniki," je poudaril Dežman.
S predlogom, kakšen naj bo grob se je oglasil teolog Damjan Debevec tudi eden od organizatorjev prekopa žrtev iz Krimske jame. Predlaga, da bi bilo na zgornji strani groba na podstavek postavljeno razpelo, na katerem bi bilo zapisano "Žrtvam iz Krimske jame" ter letnica "1942", dodane pa še ploščice z imeni identificiranih žrtev. Grob je z dveh strani omejil z nizko kamnito ograjo s kolonami, ki dajejo občutek lahkotnosti konstrukcije. Slednja se spusti k polici, na kateri sta vazi za cvetje, daljša vdolbina za sveče kot varovalo pred močnimi vetrovi na planoti, ter klečalnik, namenjen vsem, ki bi ob grobu mučencev, pričevalcev krščanske vere, želeli kontemplativno moliti.
