Helena Škrlec
Pregled domačih dogodkov od 8. do 15. septembra 2017
Slovenija | 16.09.2017, 05:30
Slovenijo je zajela prava košarkarska mrzlica, ki še ni popustila. Razlog je naša reprezentanca, ki se je po sijajnih predstavah na evropskem prvenstvu uvrstila v finale tega tekmovanja, zagotovila si je medaljo in poskrbela za zgodovinski uspeh tega ekipnega športa pri nas. Tako smo skoraj pozabili na zgode in nezgode, povezane z arbitražno razsodbo o meji s Hrvaško, interpelacijo ministrice za zdravje in skorajšnji podpis pogodbe z Magno za gradnjo lakirnice pri nas. Za trenutek so bile politične in gospodarske zgodbe potisnjene v ozadje. Medtem velja v ospredje postaviti tehtne besede predstavnikov naše krajevne Cerkve pri nekaterih nedavnih slovesnih bogoslužjih.
Cerkev med nami
Na mali šmaren je bilo praznično po številnih Marijinih cerkvah v Sloveniji. Na Brezjah je sveto mašo daroval upokojeni nadškof Marjan Turnšek. Povabil nas je, naj po vzoru Jezusove matere svoje življenje darujemo Bogu. "Naj se stvari ne zgodijo po moji volji, po naši volji. Če hočemo uresničiti svojo voljo, nas zapre v egoizem," je opozoril. Kot je dodal nadškof Turnšek, lahko z Bogom pri odrešenju sodelujemo predvsem z molitvijo.
Prav molitev za nove duhovne poklice ter svetost in stanovitnost poklicanih je dan po prazniku Marijinega rojstva povezala Cerkev v Sloveniji. Vrh srečanj v osrednjih škofijskih božjepotnih svetiščih so bila slovesna bogoslužja, ki so jih vodili slovenski škofje. Na Brezjah so k sveti maši med drugim povabili duhovnike jubilante, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v pridigi zaželel, da bi molili za to, da bi ljudje izpolnili Gospodovo voljo. "Trdno sem prepričan, da če bomo molili na takšen način v družinah, v župnijah in tudi osebno, morda sami pred Najsvetejšim, nam ne bo manjkalo ne dobrih mater, ne dobrih očetov, ne dobrih redovnic in redovnikov, ne Bogu posvečenih v različnih oblikah posvečenega življenja, pa tudi dobrih duhovnikov nam ne bo manjkalo." Na Ptujski Gori je mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl med sveto mašo sprejel tri bogoslovce med pripravnike za diakonat in prezbiterat. Pojasnil je geslo letošnjega škofijskega molitvenega dne za duhovne poklice: "Prisluhni in pogumno odgovori!" Prav tako je vse zbrane spomnil, da molitve za nove duhovne poklice ter za svetost in stanovitnost že poklicanih, darovane žrtve in preizkušnje, spodbudne besede pomenijo sodelovanje pri Jezusovem odrešenjskem poslanstvu ter dragocen prispevek za prebujanje in rast novih poklicev. Srečanje v Petrovčah je zaznamovala predstavitev sedmih kandidatov za službo stalnega diakona, ki so med sveto mašo sprejeli liturgično službo bralca božje besede. Celjski ordinarij Stanislav Lipovšek se je tako duhovnikom kot vernikom zahvalil za zvestobo Jezusovemu naročilu, naj prosijo, iščejo in trkajo ter z vztrajno in zaupno molitvijo in delom ustvarjajo pogoje za rast duhovnih poklicev. Povabil je, naj vsem, ki slišijo Gospodov klic v duhovniško ali redovniško službo, pomagajo odgovoriti nanj. Na Sveti Gori se je koprski škof Jurij Bizjak oprl na božjo besedo, v Turnišču je murskosoboški ordinarij Peter Štumpf med pripravnike za diakonat sprejel bogoslovca iz murskosoboške stolne župnije. Novomeški škof Andrej Glavan je nagovoril romarje na Zaplazu, kjer je v zvezi z duhovnimi poklici med drugim predstavil zaskrbljujočo statistiko. Opozoril je, da je odločitev za duhovni poklic vselej težka, zato mladi ob tehtanju ponudb na razpotju življenja potrebujejo moč in duhovno oporo. Prav zato se bo besedah škofa Glavana ne smemo naveličati moliti za ta namen.
Ni manj le duhovnih poklicev, manjša se tudi število vernikov, na kar je v Šentvidu pri Stični opozoril kardinal Franc Rode, ki je prejšnjo nedeljo vodil slovesnost ob tisočletnici tamkajšnje župnije. Ta je za geslo svojega jubileja izbrala misel: "Hvaležni za dar vere in ponosni na krščanske vrednote svojih prednikov." Kardinal Rode je pri sveti maši ugotavljal, da je kljub dediščini pri marsikom še prisoten strah pred javnim izpovedovanjem vere. Kritičen je bil do vse večje nestrpnosti do kristjanov po vsej naši državi. "Težko je razumeti to sovraštvo do vsega, kar je skozi stoletja veljalo za temelj slovenstva in je našim prednikom osmišljalo življenje in smrt. Drugi narodi, ki so preživeli komunizem, so te stvari uredili na drugačen način. V delovanju Cerkve prepoznavajo prispevek k javni blaginji, od Rusije in Srbije, do Poljske in Hrvaške. Samo pri nas je drugače." Po oceni kardinala Rodeta so polni pritajenega sovraštva do Cerkve v režimskih medijih, zato je vernike pozval, naj ne dopustimo, da bi nam grenili življenje.
Politika in gospodarstvo
Ne le v režimskih medijih, tudi v državnem zboru smo lahko priča nestrpnosti do kristjanov. To je pokazala razprava na zadnji seji parlamentarnega odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Zahtevali so jo poslanci Levice, ki so v nedavnem blagoslovu novih prostorov podružnične osnovne šole Polica pri Grosupljem videli protizakonito konfesionalno dejavnost v javni ustanovi. Ob tem velja spomniti, da je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič, ki je v preteklih dneh vložila kandidaturo za predsedniške volitve, zadevo predala inšpektoratu, ker bi bilo po njenem s tem dejanjem lahko kršeno načelo ločenosti države in verskih skupnosti v javnih šolah. "Včasih se res počutim, da sem izločen, če rečem, da sem katoličan. Da je vključevanje verske tradicije v javno, celo državno sfero povsem dopustno, je zelo jasno povedalo že ustavno sodišče," je na omenjeni seji dejal poslanec NSi Jožef Horvat. Ostra je bila tudi poslanka SDS Anja Bah Žibert. "Tam so se zbrali občanke in občani, ki so tja želeli priti. Nihče ni nikogar prisiljeval. Menda pa boste dovolili lokalni skupnosti, da dogodke organizira po svoje ali bomo sedaj dovolili samo dogodke s partizansko zvezdo in oblečenimi otroci in res v času šolskega dogajanja? To je pa izkoriščanje otrok. Kje ste bili pa takrat," je vprašala predlagatelje razprave.
Seja še enega delovnega telesa državnega zbora je dvignila precej prahu. Predsednik parlamentarnega odbora za obrambo Žan Mahnič je želel z ostalimi člani razpravljati o pripravljenosti Slovenske vojske na morebitne zaostrene razmere ob uresničitvi arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. A prišli so le trije poslanci SDS. Koalicijske stranke so sejo obstruirale, za takšno potezo so se odločili tudi v Levici, na njej ni bilo članov NSi. Mahniča je še posebej začudila aroganca izvršne veje oblasti do zakonodajne. "Mislim, da se je zgodilo prvič, da je vlada sprejela sklep, da predstavniki ne pridejo na sejo odbora. To se jim lahko kadar koli vrne." Kot je še dodal, ni pozval k vojni, ampak je zgolj želel odpreti kredibilna in resna vprašanja. "Na podlagi danih informacij je odbor za obrambo povsem legitimno zanimalo, kakšni so scenariji v primeru enostranske implementacije arbitražne razsodbe."
Prav ta je nekaterim prebivalcem ob meji z južno sosedo povzročila nemalo nevšečnosti. Da bi jim lahko pomagala, je vlada pripravila izhodišča za intervencijski zakon za zaščito njihovih pravic. Predstavniki oblasti so jim rešitve predstavili na terenu - obiskali so Razkrižje in Hotizo, Belo Krajino in Obalo. Pojavile so se tudi navedbe, da v Zagrebu pripravljajo poseben predlog o dvostranskem sporazumu o meji na podlagi arbitražne razsodbe. Hrvaški premier Andrej Plenković tega ni potrdil, Ljubljana o tem ne ve nič. Našega premierja Mira Cerarja sicer veselijo nekoliko spravljivejši toni najvišjih predstavnikov južne sosede, obenem je poudaril, da je Slovenija za dialog, ki bo pripeljal do uresničitve odločitve iz Haaga.
Slovenija in Hrvaška sta na bojni nogi tudi zaradi terana, a v ta spor je vpleten tudi Bruselj. Naša država je na Splošno sodišče Evropske unije vložila tožbo proti Evropski komisiji zaradi dodelitve izjeme južni sosedi pri uporabi imena teran. Slovenski vinarji so medtem teran pri nas zaščitili kot kolektivno blagovno znamko, kar pomeni, da hrvaški proizvajalci svojega vina pod tem imenom ne bodo mogli prodajati v Sloveniji.
Ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc pa je uspelo zaščititi svoj položaj. Prestala je že drugo interpelacijo v tem mandatu. V državnem zboru so ji poleg poslancev SMC podporo izrekli tudi v ostalih koalicijskih partnericah. Čeprav so ji v DeSUS in SD izrekli tudi precej močnih kritik, so na koncu ocenili, da menjava Kolar Celarčeve nekaj mesecev pred volitvami ni smiselna.
Tako kot za obstoj Kolar Celarčeve na čelu ministrstva za zdravje tudi za naložbo avstrijsko-kanadske avtomobilske multinacionalke Magna v Hočah ni več ovir. Potem ko so okoljske organizacije odstopile od napovedanih pritožb na okoljevarstveno soglasje, so odprle pot za izdajo gradbenega dovoljenja. Vlada naj bi pogodbi za izvedbo projekta podpisala do začetka oktobra.
Družba in kultura
V petek smo zaznamovali državni praznik - dan priključitve Primorske k matični domovini. Z dogajanjem 15. septembra pred 70 leti je povezan tudi začetek gradnje Nove Gorice, ki je letos gostila državno proslavo. Zbrane je nagovoril predsednik državnega sveta Mitja Bervar.
Slab teden prej, prejšnjo soboto, je bila na Nanosu spominska slovesnost ob 90. obletnici nastanka organizacije Tigr, prvega protifašističnega gibanja na stari celini. Sveti maši, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, somaševali pa so še upokojeni nadškof Alojz Uran in nekateri duhovniki, je sledil kulturni program. Osrednji govornik je bil zgodovinar Borut Rutar, ki je izrisal širše okoliščine nastanka in delovanja Tigra. Kako so prizadevanja za uveljavitev resnice o njem in o njegovi dejanski vlogi pomembna za slovensko družbo, je opozoril Vili Kovačič, predsednik društva Slovenski Tigr 13. maj, ki je bil z društvom Domoljubni Tigr 13. maj soorganizator dogodka. Zbrani so lahko prisluhnili tudi duhovniku Bogdanu Vidmarju, ki je v središče svojega večplastnega razmišljanja postavil delovanje duhovnikov, zavezanih slovenstvu v Zboru svečenikov svetega Pavla. Po njegovih besedah se danes še premalo zavedamo njihovega resničnega junaštva, ko so se, soočeni s totalitarnimi laicističnimi poskusi uničenja temelja zahodne krščanske kulture, dostojanstva vsake človeške osebe, pokončno zoperstavili takšnemu ravnanju.
V Mozlju pa so se minulo nedeljo spomnili zapornic in taboriščnic nekdanjega prisilnega taborišča v Ferdrengu na zaprtem območju Kočevja. Slovesnost se je začela s sveto mašo, sledila je kratka akademija z nagovorom direktorice Študijskega centra za narodno spravo Andreje Valič Zver. Med drugim je povedala, da v javnem zavodu, ki ga vodi, prav zgodbam žensk, ki so na različne načine občutile težo totalitarnih režimov, namenjajo posebno pozornost. Po njenem je prav, da javnost izve za križ, ki so jim ga naložili. Kot je dodala, morajo mladi to vedeti, da ne bi ponavljali napak odhajajočih generacij.
Šport
Slovenski košarkarji na 40. evropskem prvenstvu niso izgubili niti ene tekme. Potem ko so v rednem delu tekmovanja najprej ugnali Ukrajince, nato Latvijce in na koncu še branilce naslova Špance, so si finale v Carigradu v Turčiji več kot zaslužili. "Vsi smo delali za ta cilj. Vseskozi bodrim fante in pravi, da se nihče ne sme bati takšne tekme. To je mogoče prvič in zadnjič, da smo v tem položaju. To smo si zaslužili in zdaj moramo uživati v tem. Moramo biti veseli na igrišču, smejat se. Tudi takrat, ko je težko, moraš imeti nasmeh na obrazu, ker te energije se nalezeš od drugega soigralca," je po polfinalu s Španci, ki so ga naši fantje dobili kar z 92:72, povedal kapetan Goran Dragić. Že dva dni prej je ljubitelje tega športa navdušila tudi četrtfinalna tekma Slovenije in Latvije, ki so jo izbranci selektorja Igorja Kokoškova dobili s 103:97. Pokazali so srčnost, borbenost, pošteno igro in pravi ekipni duh. Medalja je že v njihovih rokah, vprašanje je le, kakšnega leska bo. Ob tem velja povedati, da Slovence v finalu ta konec tedna čaka tudi močna podpora s tribun.
Poln stadion navijačev v Ljudskem vrtu v štajerski prestolnici je pospremil tudi prvo tekmo Maribora v ligi prvakov. Vijoličasti so remizirali z moskovskim Spartakom, rezultat je bil 1:1.
Slovenski kajakaši in kanuisti v slalomu na divjih vodah so medtem pred svetovnim prvenstvom pokazali odlično formo. Na zadnji tekmi svetovnega pokala v Španiji so fantje med posamezniki zabeležili zmago tako v kajaku kot v kanuju. Za eno se je potrudil Peter Kauzer, za drugo Benjamin Savšek.