Pregled domačih dogodkov od 25. avgusta do 1. septembra 2017

Slovenija | 02.09.2017, 14:44

Počitnic je konec, šole so znova odprle vrata več kot 250.000 učencem in dijakom. Da se počasi poslavlja tudi poletje, nas opominja vreme, ki je v minulem tednu z nekaj neurji znova poskrbelo za nekaj nevšečnosti in ohladitve, na najvišje vrhove naj bi prineslo tudi sneg. A za vročo jesen bo poskrbelo politično dogajanje: od kampanje pred referendumom o drugem tiru do predsedniške tekme, oboje s svojimi potezami nekako začinja državni vrh. Utrip v pozitivnem smislu v zadnjih dneh dvigujejo tudi športniki, med drugim smo se veselili z našimi judoisti.

Prvi september

Šole so znova odprla svoja vrata. Od nekaj manj kot 180.000 učencev jih je njihov prag prvič prestopilo 21.850. Za varnost otrok v prometu so poskrbeli številni policisti, redarji in prostovoljci, nekatere so ob tej priložnosti obiskali predstavniki države. Počitnice so se končale tudi za približno 74.000 dijakov, ki so se prvi septembrski dan predvsem srečali z razredniki in seznanili z nadaljnjimi navodili.

Katoliške izobraževalne ustanove v novo šolsko in veroučno leto vstopajo z besednimi bogoslužji in blagoslovi oziroma s svetimi mašami. Otrokom in mladim sta ob tej priložnosti besede spodbude namenila oba nadškofa metropolita. "Vsak dan več veš, več znaš in imaš lahko vedno več zdravega zaupanja vase. Res pa je, da ne gre brez napora. Treba je sedeti za knjigo, ob domačih nalogah in učenju. A ves napor poplača zadovoljstvo, ki ga doživite ob uspešnem preverjanju znanja, ob dobri oceni, ob pohvali učiteljev in staršev. Trud je povrnjen," je poudaril ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. "Cilj je, da postajamo zrele osebnosti, to se sestavlja kot mozaik, korak za korakom," je opozoril mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, ki je spomnil tudi na začetek veroučnega leta. "Želim predvsem, da bi na verouk gledali kot na priložnost v zorenju naše vere. Pri krstu smo prejeli dar vere in ta dar je treba najprej spoznati in ga potem tudi razvijati. Prav to je tisto, kar se pri verouku dogaja. In pri verouku želim, da bi bili vključeni vsi, tako starši, stari starši, kateheti in duhovniki kot župnijsko občestvo, kajti vsi, vsak na svoj način, smo opora in spremljevalci tem našim mladim na poti zorenja vere."

Cerkev med nami

V poletnih mesecih so počitnice otrokom in mladim obogatili oratoriji, ki so se zvrstili po številnih župnijah po državi. Mnogi njihovi udeleženci so v zahvalo za lepo preživete trenutke poromali tudi k Mariji Pomagaj na Brezje. Na zadnjo avgustovsko nedeljo je rektor tamkajšnjega svetišča pater Robert Bahčič pri dopoldanski sveti maši pozdravil več kot 2.500 romarjev. "Ni čudno, da so v zadnjih dveh tednih na Brezje prihajale družine iz vse Slovenije in prosile za blagoslov otrok, ki znova vstopajo v šolsko in veroučno leto. Prav to je znamenje, da verni starši kličejo blagoslov in pomoč od zgoraj, da bi Bog vodil njihovo pot, da bi rasli v modrosti in razumnosti ter ljubezni do bližnjega in Boga."

Prav 1. Septembra, ko se je začelo novo šolsko in veroučno leto, je minilo 110 let od kronanja podobe Marije Pomagaj na Brezjah. Tega jubileja se v slovenskem narodnem svetišču slovesno spominjajo ves konec tedna.

V osrednjem romarskem središču novomeške škofije na Zaplazu pa se je prejšnjo soboto zbralo skoraj 500 bolnikov, invalidov in starejših ter njihovih spremljevalcev. Sveto mašo je daroval novomeški ordinarij, škof Andrej Glavan. Med drugim je vse spodbudil k potrpežljivosti in zaupanju v tegobah bolezni in starosti. Romanje bolnikov, invalidov in starejših so pripravili tudi pri Mariji v Puščavi na Pohorju, kjer je sveto mašo daroval nadškof Cvikl.

Politika in gospodarstvo

Kampanja pred referendumom o zakonu o drugem tiru je že v polnem teku. Vanjo se je do izteka roka vključilo 31 organizatorjev. Poleg vlade in pobudnika referenduma Vilija Kovačiča bodo v njej sodelovale tudi vse parlamentarne stranke z izjemo DeSUS.

Daljša se tudi lista z imeni tistih, ki želijo sesti na predsedniški stolček, čeprav velik del parlamentarnih strank svoje kandidate še skriva. Borut Pahor se bo 22. oktobra za nov mandat potegoval s podporo volivcev, a tudi stranke SD. "Kot predsednik republike želim med nami graditi vse tisto, kar nas povezuje in ne ločuje, tisto, kar nas plemeniti in navdihuje kot skupnost. Prepričan sem, da smo sposobni velikih reči že, če se odrečemo slehernemu sovraštvu. Temu cilju sem se in se bom posvetil po svojih najboljših močeh." Javnomnenjske raziskave za zdaj kažejo, da Pahorja nihče ne ogroža. Njegov najbližji zasledovalec je kamniški župan Marjan Šarec, ki je že zbral dovolj podpisov za vstop v predsedniško tekmo. Kot je znano, želi poleg Šarca Pahorja med drugimi izzvati predsednica NSi Ljudmila Novak, svoj podpis je že overil tudi kandidat Milan Jazbec. "Mislim, da mora biti predsednik republike nekdo, ki je iskren in predan človek, ki je sposoben voditi in upravljati vizijo države, ki je v stiku z ljudmi in se oglaša v javnosti s svojimi mnenju ob pomembnejših družbenih vprašanjih. Predsednik republike je najvišja moralna avtoriteta v državi." Stranka LDS po železo v ogenj pošilja Luja Šproharja, stranka Naprej Slovenija Jožefa Jarha, stranka SLS Suzano Laro Krause. Ta verjame, da je čas za žensko predsednico države, ki zna delati s svojimi rokami in ima srce na pravem mestu. "Očetje naroda se do zdaj niso izkazali, pa so imeli kar nekaj časa. Čas je za žensko, ki ji tega morda ni videti, a vseeno zna povzdigniti glas in udariti po mizi. Takšno, ki sama skuha svojo marmelado in vloži kisle kumare. Takrat, ko poleg ni kamer. Vmes premišljuje o usodi in prihodnosti naroda in svojih otrok."

Brez vladne podpore kandidaturi za mesto v odboru Združenih narodov za človekove pravice pa je medtem ostal Boštjan M. Zupančič. Razlog za to so njegovi zapisi o enakopravnosti spolov in pravici do splava na spletnih družbenih omrežjih. "Jasno je bilo, da bodo to naredili. Vprašanje je, kako je do tega prišlo. V ozadju je forsiranje nekega drugega kandidata, do česar je prišlo, ko so našli razlog, da se lahko spotaknejo ob mene," je povedal za naš radio.

Naš politični prostor bo kmalu bogatejši za še eno stranko, stranko Prstan. Tako vsaj kaže izjava, ki so jo javnosti posredovali v iniciativni skupini, pod katero so med drugim podpisani Jani Drnovšek, Tomaž Erzar, Marko Pavlišič, Igor Podbrežnik in Blaž Vodopivec. Zapisali so, da je vpliv politike pri nas povsod navzoč, a sami so prepričani, da je recept za uspešnejšo državo zmanjšanje števila korit, ki jih obvladuje politika. "Želimo, da se privatizirajo podjetja, ki so v večini razvitih držav v zasebni lasti. Želimo dati večjo vlogo konkurenci in zasebni pobudi v nekaterih javnih storitvah. Nameravamo znižati obseg predpisov, ki je v Sloveniji enormno narasel. Načrtujemo izvedbo ukrepov za pritegnitev strokovnega kadra, ki se je izselil iz Slovenije, da pridejo nazaj nosilci kapitala," je za Radio Ognjišče naštel Vodopivec. Pobudniki Prstana želijo biti tudi proevropski, a hkrati nasprotujejo temu, da si bruseljska birokracija grabi vedno nove pristojnosti. Stranka bi bila lahko ustanovljena v začetku prihodnjega leta, do takrat bo intenzivno nastajal program za posamezna področja.

Vlada je le uskladila zakona o obrambi in o službi v Slovenski vojski ter se po več kot 20 letih odločila za posodobitev obrambnega sistema. Predlogov, ki jih je pripravilo ministrstvo Andreje Katič, ni podprla le notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. V sindikatih niso zadovoljni, opozorili so na neusklajenost s svojimi stališči. "Dejansko bi potrebovali bistveno bolj korenite spremembe tako v zakonu o obrambi kot zakonu o službi v Slovenski vojski, ki bi moral tej omogočiti, da se približa svoji novi naravi, torej tudi dejstvu, da ima profesionalno oziroma poklicno popolnjevanje. Zakon bi bil torej neko orodje, ki bi omogočal uspešno nastopanje Slovenske vojske tako na trgu delovne sile kot tudi omogočal pripadnikom Slovenske vojske nek položaj, ki jim glede na naravo dela pripada in kakršnega vse države rešujejo na podoben način," je za naš radio opozoril obramboslovec Klemen Grošelj.

Gornja Radgona je gostila 55. kmetijsko-živilski sejem Agra. Po prvih ocenah je bil zelo uspešen. Gostil je rekordno število razstavljavcev iz 36 držav, predstavljene so bile nove usmeritve slovenskega kmetijstva in prehrambene industrije, močno je odmeval tudi poslovni del. Letošnjo Agro je obiskalo več kot 120.000 ljudi.

Družba in kultura

Diplomat Ivan Rebernik je prejel srebrni red za zasluge za svoj prispevek h krepitvi odličnih vsestranskih odnosov med Slovenijo in Svetim sedežem. Rebernik je dolga leta vodil kataloški oddelek Vatikanske apostolske knjižnice, v času pontifikata papeža Benedikta XVI. je postal slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu. Kot piše v obrazložitvi državnega priznanja, si tudi danes s svojimi izkušnjami prizadeva za zgledne odnose med Cerkvijo in državo ter hkrati s svojo odprtostjo še naprej odpira vrata Vatikana vsem Slovencem. Rebernik je v zahvali povedal, da izgradnja in utrjevanje dvostranskih odnosov med državama nista le njegovo delo. "Zmeraj sem bi samo en sestavni člen, da tako rečem, verige, ki je vedno delovala povezovalno in usklajeno." Trajni pozitivni rezultati pri gradnji odnosov so po njegovem predvsem sad ljubezni do sočloveka. "Kjerkoli smo navzoči in delujemo, je treba imeti ljudi rad." V tem Rebernikove zasluge vidi tudi predsednik Slovenske škofovske konference, nadškof Zore. "Ko imaš rad ljudi, jih lahko povezuješ v vsej različnosti in hkrati tudi zbližuješ vse te različnosti za doseganje tistih ciljev, ki morajo vsem pripomoči k rasti, sodelovanju ter večjemu zadovoljstvu znotraj posameznih skupin, naroda in družbe kot takšne."

S srebrnim častnim znakom svobode je že dalj časa nagrajen pisatelj Boris Pahor, ki je prejšnji konec tedna praznoval 104. rojstni dan. Za svoje poslanstvo si je zadal med mlade širiti svoje misli, doživetja in izkušnje. V dejavni vlogi mladih namreč vidi možnost za spremembo v svetu.

V Kobaridu so se prav tako prejšnji konec tedna s komemoracijo in sveto mašo spomnili časnikarja in javnega delavca Slavka Uršiča. Bil je med ustanovitelji Slovenske demokratske zveze v Gorici. Kot sourednik tednika Demokracija je jasno obsojal vsak totalitarizem. Za to je plačal najvišjo ceno, saj ga je 31. avgusta 1947 ugrabila jugoslovanska politična policija. V tajnih zaporih Udbe v Ljubljani je ostal do domnevne nasilne smrti verjetno novembra 1950. Kje je njegov grob, ni znano.

V minulem tednu smo dobili tudi prevoda zanimivih knjig. Založba Družina je izdala delo italijanskega novinarja Andree Torniellija Na poti, v kateri opisuje dozdajšnja potovanja papeža Frančiška. Med drugim navaja podrobnosti, o katerih mediji niso poročali. Založba Novi svet pa je predstavila delo Luther za katoličane, ki zajema sto misli o veri, življenju, Cerkvi, vzgoji in zakonskem življenju. Po besedah kulturnega in literarnega zgodovinarja Jonatana Vinklerja je izjemnega pomena to, da smo knjigo dobili v sodelovanju. "Tudi zato, ker gre razvoj tako v nemškem in srednjeevropskem kot v slovenskem prostoru v približno enako smer. Tako kot tiste stare plasti, ki padajo v nemškem prostoru z Luthra, da se nanj gleda drugače, se to dogaja tudi v slovenskem prostoru. Viri namreč govorijo svoje. Ko so viri dostopni, se vsaka oseba kaže neprimerno večplastna oziroma tako, kot se v historeografiji mora - kot nekdo, na katerega dejanja je bilo morda sto vplivov, ampak katerega besede so imele tisoč posledic." Delo je uredil predsednik Papeškega sveta za pospeševanje edinosti kristjanov, kardinal Kurt Koch.

Šport

V zadnjih dneh so slovenski športniki nanizali kar precej uspehov. Najprej bomo omenili judoiste. Mihael Žgank je na svetovnem prvenstvu na Madžarskem v kategoriji do 90 kilogramov osvojil srebrno medaljo. Ob tem je dosegel tudi najboljšo slovensko moško uvrstitev na takšnem tekmovanju. Že prej je Tina Trstenjak osvojila srebro v kategoriji do 63 kilogramov.

Kajakašici na mirnih vodah Špela Ponomarenko Janić in Anja Osterman sta na svetovnem prvenstvu na Češkem priveslali do bronaste kolajne v konkurenci ženskih dvosedov na 500 metrov. Ponomarenko Janićeva je tretje mesto osvojila tudi na 200 metrov.

Naši košarkarji so z odliko opravili prvo nalogo na evropskem prvenstvu. Na Finskem so uvodoma nadigrali Poljake z 90:81.

Poljsko so na domačem evropskem prvenstvu v repasažu za četrtfinale ugnali tudi slovenski odbojkarji. Prikazali so izjemno igro, a nato je njihove sanje o novem podvigu končala Rusija. Naši fantje so tako sklenili svoje nastope na tem tekmovanju, kjer niso ubranili srebrne medalje.

Slovenska ženska odbojkarska reprezentanca je medtem zasedla peto mesto na dodatnem kvalifikacijskem turnirju za svetovno prvenstvo. Na Nizozemskem je premagala le Grčijo. Izgubila je proti domačinkam ter proti Bolgariji, Belgiji in Češki.

Kolesar Matej Mohorič je zmagal na sedmi etapi dirke po Španiji, najdaljši na letošnji Vuelti. V osmi etapi se je izkazal Jan Polanc, ki je osvojil drugo mesto.

Kevin Kampl pa je poskrbel za najdražji slovenski nogometni prestop. Leipzig je Bayerju iz Leverkusna za našega vezista odštel 20 milijonov evrov. Kamplova letna plača bo znašala 3 milijone evrov.