Svetovalnica o kolobarjenju: Na isto gredico različen užitni del rastline

| 23.08.2017, 11:49 Rok Mihevc

Starejši ljudje so včasih rekli, da prvi dež v avgustu pomeni konec poletja, a letos kot kaže ne bo tako. Pred nami je namreč konec letošnjega avgusta, ki se bo, vsaj po napovedih vremenoslovcev zaključil z novim, že petim vročinskim valom. O aktualnih delih na vrtovih je bilo govora v tokratni Svetovalnici. Naša gosta sta bila Primož Brezovec in Davor Špehar, ki skrbita za spletišče Zeleni svet.

V začetku oddaje je Špehar pokomentiral vse letošnje vremenske nevšečnosti. »Vreme nam letos ni po godu. Doživeli smo spomladansko pozebo, ki je zdesetkala sadno drevje, nato je sledila poletna suša. Še najbolje jo je odnesla zelenjava v rastlinjakih, saj je tam urejeno namakanje in je prostor bolj negovan. Slabše je bilo z zelenjavo na zunanjih gredicah, saj je bilo z vsakim vročinskim valom huje in tudi vode je skoraj zmanjkalo.«

Kot bistveno pri ublažitvi suše Špehar svetuje zastirko. »S tem blažimo stresne razmere, saj lažje namakamo in pri meni vrtnine uspevajo kot je treba. Tisti, ki je niso imeli, so brez kumar in še kakšne druge vrtnine.«

Jagodičevje dobra izbira v času vse pogostejših spomladanskih pozeb

Spomladanske pozebe nas silijo, da razmišljamo o tem, da poiščemo nekaj, kar bo odporno na njih. So postale stalnica in na to se moramo prilagoditi. Tako Brezovec priporoča jagodičevje. »Maline, robide, ameriške borovnice, zadnje čase pa tudi vse bolj priljubljene sibirske borovnice.«

Francoski način saditve krompirja

Pri tem načinu krompir položimo na zemljo in ga zasujemo s slamo, približno 20-30 cm visoko. Nekaj izkušenj s tem ima tudi Špehar. »Krompir je kasneje odgnal, pridelek iste sorte je bil sicer kasnejši, pa tudi več možnosti je, da ga obdelajo glodavci. Je pa manj dela, odpade okopavanje in osipanje. Sam temu rečem, da je ta način pridelave primeren za lene vrtnarje. Bil sem zadovoljen s pridelkom, ta je bil sicer malo slabši kot v zemlji, je bil pa debelejši."

Kolobarjenje

Primož Špehar močno priporoča kolobarjenje in tako je postregel z nasvetom babice, da pri kolobarjenju gledamo na to, da si vrtnine sledijo na isti gredici po različnem užitnem delu rastline. »Torej na področju, kjer je bil nizek fižol, lahko posadimo kapusnice, zelje. Za krompirjem zdaj raste repa, koleraba, črna redkev; te rastline pa ne umeščamo tja, kjer je raslo zelje, cvetača, ohrovt. Na področje krompirja lahko sejemo tudi facelijo, ki hitro zraste in ni v sorodu z nobeno botanično vrtnino, koristna pa je tudi za čebele, saj je zelo medonosna.«