dr. Jože Ramovš
Zadovoljni stari ljudje kažejo mlajšim, da ima življenje smisel
Sociala Nataša Ličen
Dobre tri četrtine prebivalcev Slovenije niso zadovoljne z medgeneracijskimi odnosi. Ljudje si želijo boljših odnosov in se jih želijo tudi učiti. Zakaj je pomembno poznati svojo generacijsko vlogo in jo sprejeti ter obdržati, da ne bežimo iz otroštva v odraslost ali iz starosti v mladost? O tem smo govorili v avgustovski oddaji z dr. Jožetom Ramovšem.
Od kod je prišla ideja o treh generacijah?
"Slovo od mladosti je takrat, ko ima človek lastno gospodinjstvo, dom, družino in relativno varen zaslužek za preživljanje. Potem človek potuje skozi srednja leta, to je druga tretjina življenja, od tridesetega do šestdesetega leta, ko nastopi »klimakterij« – mena, ko se organizem spreminja in se s tem pripravlja na tretje bolj mirno obdobje. Tretja tretjina življenja je danes veliko daljša, kot kdajkoli v preteklosti, saj živimo do trideset let v povprečju dlje, kot so pred stoletji živeli naši dedje. Danes smo veliko bolj zdravi. Starost je tako danes zelo samostojno tretje obdobje življenja, ki ima svojo polnost.«
»Razlike med generacijami so pomembne. Pri psihologiji so, se spomnim iz let mojega študija, zelo poudarjali takratni uveljavljeni strokovnjaki, da mora človek ohraniti dve vlogi, če želi živeti kakovostno. To sta spolna in starostna vloga. To pomeni, si moški ali si ženska, to je važna vloga, ki jo je treba sprejeti in jo živeti v vseh niansah. Prav tako starostno vlogo.«
»Usodno je, kaj delata druga in tretja generacija. Če ti dve poznata vlogo mladosti, srednjih let in starosti, tudi sami to živita in so starejši radi stari, zorijo v modrosti, v človeški plemenitosti, njihov življenjski sadež dobiva barvo. Starost je pomembno življenjsko obdobje, ki ima svojo vlogo in svoje možnosti ter naloge. Vloga biti upokojenec in biti starejši človek je zelo pomembna, tudi posebne naloge, ki jih prej ni, prevzamemo s starostjo.«
»Srednja generacija je poletje življenja, ko je vročina. Plodove je treba zalivati, da se ne posušijo, treba je odstranjevati škodljivce, okopavati, poskrbeti za družbo, da bo šlo naprej. Če odpove srednja generacija, odpove družba. Ne morejo je reševati otroci, niti ne starci. Vloga otroštva pa je uvajanje v življenje, rast k samostojnosti. Velik slovenski pedagog Valter Dermota je imel lepo, dobro izdelano «skripto« razvojne psihologije z naslovom »Rast k samostojnosti«, k zreli samostojnosti, telesno in duševno ter duhovno in socialno zreli samostojnosti. Mladi so enako pomembni, kot srednja in starejša generacija.«
»Če poznamo in sprejmemo različnost generacijskih vlog, da so vse tri enako pomembne v družini in družbi, se te razlike dopolnjujejo in nas bogatijo. Katero koli od treh generacij zbrišemo, je konec naše skupnosti. Če ni otrok bo družina, družba, soseska, vas izumrla. Če ni srednje generacije mladi nimajo upa, da bodo zrelo zrasli. Otroci ne morejo preživeti sebe in voditi družbe. Če starih ljudi ne bi bilo, če bi z upokojitvijo vsi izumrli, mladi in ljudje srednje generacije ne bi imeli upanja.«
»Pred seboj moramo imeti upanje, da je življenje smiselno, ko je lepo in ko je težko, ko smo mladi in ko smo stari, ko nam je prijetno in kadar nam je hudo, ko smo zdravi in ko smo bolni, ko smo sprejeti med ljudmi ali ko nas ljudje zavračajo, vedno je življenje smiselno. In, ko imamo pred očmi stare ljudi, so stari ljudje za vse generacije cilj, na katerega se oziramo, ko presojamo, ali se splača živeti. In, če tretja generacija, stari ljudje, prevzame svojo vlogo, zorenje svojih sadežev, zorenje človeških odnosov, zorenje v samem sebi, duhovno zorenje, potem mladi in srednja generacija vidijo, da je življenje smiselno. Vidijo, da v starosti postanemo modri, zreli, prijetni."
"Vsaka generacija ima svojo vlogo in če to sprejmemo, je lahko med nami lepo, se dopolnjujemo in si nismo konkurenca. Velika napaka, ki jo delamo zadnja desetletja je, da ne sprejemamo svojih vlog. Tovrstnih patologij je veliko. Odrasli imamo danes otroke za samostojne. Otrok ne more vedeti, kaj je zdrava hrana. Mi pa sprašujemo otroke, kaj bi jedli. Še odrasli pri vseh svojih izkušnjah, ne vemo točno, kaj je zdravo. Ne zamenjujmo vlogo otroka z vlogo odraslega. To je velika patologija in rak družbe. Prva tako umetno podaljševanje mladosti, ko ne sprejemamo fizičnega pešanja organizma in zunanjih sprememb.«
