Pred sto leti se je rodil duhovnik Ludvik Sluga, bil je žrtev komunizma
Slovenija | 24.08.2017, 16:20
Na evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v naših mislih niso bile brezimne množice, ampak ljudje z imeni in priimki. Tudi v našem narodu so fašizem, nacizem in komunizem pustili krvavo sled. Med med skoraj sto tisoč žrtvami je bil duhovnik Ludvik Sluga, ki je izkusil vse tri režime, zadnji med njimi mu je vzel življenje, ki se je začelo pred 100 leti.
Pričevalec za vero, primorski duhovnik Ludvik Sluga, se je rodil 24. avgusta 1917 na Visokem pri Kranju. Družina je sicer živela v Bači pri Sveti Luciji, a se je morala zaradi bližine soške fronte za nekaj let umakniti na Gorenjsko. Ljudsko šolo je končal v Bači, v Gorici pa gimnazijo. Po maturi je vstopil v bogoslovje in bil 30. maja 1942 posvečen v duhovnika. Nastavljen je bil za drugega kaplana v Cerknem na Goriškem, deloval je z Ladom Piščancem. Skupaj z njim so ga partizani prvič prijeli na predvečer praznika Kristusa Kralja, 20. novembra 1943, nato so ju 3. februarja 1944 skupaj s še dvanajstimi domačini iz Cerknega postrelili in zmetali v kraško brezno na Lajšah. Krivi naj bi bili za poboj članov partijske šole v Cerknem.
Večina domačinov je že takrat vedela, da gre za nedolžne žrtve, saj je Nemce v Cerkno pripeljal partizanski major, ki je bil tudi agent gestapa. Sošolec Ludvika Sluge Aleksander Lestan je o tem zločinu komunizma pred leti povedal: "Jaz sem bil kaplan v Idriji, to je bila moja prva služba. Ludvik je bil takrat kaplan v Cerknem, skupaj s Piščancem. Oba sta bila prva mučenca za svoboda. Ubita sta bila po krivici. Taka je vojna oziroma bolj revolucija kot vojna."
Ludvik Sluga je skupaj z ostalimi pobitimi dočakal krščanski pogreb 19. maja 1991. Bogoslužje za pokojne, pri katerem se je zbralo več kot dva tisoč ljudi in nad sto duhovnikov, je vodil koprski škof Metod Pirih. Križ so ob breznu postavili že v času komunizma, a so bili zato leta 1977 kazensko preganjanja s strani novogoriškega javnega tožilca Zvonka Fišerja, ki je zdaj generalni državni tožilec.
