Uspela prva tožba posojilojemalca v švicarskih frankih
Slovenija
Uspela je prva tožba posojilojemalca v švicarskih frankih. Okrožno sodišče v Ljubljani je ugotovilo, da je pogodba med njim in banko UniCredit Slovenija o dolgoročnem deviznem kreditu v tej valuti nična. Odločitev še ni pravnomočna - v omenjeni finančni ustanovi so že napovedali pritožbo.
Iz Združenja Frank, ki je nastalo po podražitvi posojil v švicarskih frankih zaradi sprostitve tečaja v začetku leta 2015, so sporočili, da je prvostopenjsko sodišče presodilo, da bi morala banka UniCredit Slovenija vedeti, da bo v prihodnosti, po sklenitvi pogodbe, prišlo do krepitve švicarskega franka v razmerju do evra. Prav tako bi morala vedeti, da v daljšem časovnem obdobju obstaja precej velika verjetnost sprememb v gospodarstvu ali na trgih, ki se lahko odražajo tudi v spremembah vrednosti valut ali referenčne obrestne mere, kar bi morala tožniku pojasniti. Okrožno sodišče v Ljubljani je tako sprejelo navedbe, da možnost porasta švicarskega franka naproti evru in njegove posledice tožniku niso bili nikoli predstavljeni, zato ni imel informacij, po katerih bi sprejel drugačno odločitev. Ker je ocenilo, da tožnik ob ustrezni pojasnilni dolžnosti banke UniCredit Slovenija ne bi sklenil pogodbe, je ta nična.
Na banki UniCredit Slovenija so prepričani, da ta odločitev temelji na nepopolnih ugotovitvah dejanskega stanja ter pomanjkljivih in posledično napačnih pravnih zaključkih. Kot so dodali v odzivu, pričakujejo, da bo odločitev višjega sodišča sledila prepričljivi argumentaciji ostalih sodišč in praksi Sodišča Evropske unije o veljavnosti kreditnih pogodb v tuji valuti.
V Združenju Frank pa pričakujejo še večje število tožb svojih članov. Hkrati opozarjajo, da je treba čim prej sprejeti tudi zakon o razmerjih med dajalci posojil in posojilojemalci v švicarskih frankih. Vložitev besedila v parlamentarni postopek je za to jesen pred kratkim napovedal nekdanji ustavni sodnik Boštjan M. Zupančič. Ta meni, da mora državni zbor odločiti po hitrem postopku, pri tem računa na medijsko in politično podporo. Če se to ne bo uredilo v Sloveniji in bo zadeva prišla do Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, bo po njegovih besedah odgovornost padla na državo, plačali bodo davkoplačevalci.
"Bojim se, da ni rešitve na sodišču v Strasbourgu, ker finančnih in davčnih zadev tam ne obravnavajo kot kršitev človekovih pravic. Takšne vloge tam običajno zavržejo," je za naš radio nedavno opozoril predsednik SDS Janez Janša. Spomnil je, da so se države različno odzvale na stiske posojilojemalcev v švicarskih frankih, mnoge so jim pomagale s posebnim zakonom. Prvi mož opozicije verjame, da bi tako morala ravnati tudi Slovenija. "Nisem za to, da se komurkoli kredit kar odpiše, a prav tako nisem za to, da mora nekdo vrniti trikrat več, kot si je sposodil. Na tem je namreč nekdo profitiral, to je treba preprečiti." Pričakoval je, da bo vlada prišla na dan z rešitvijo, poslala je neke signale, a zdaj vse stoji.
