V Šentvidu pri Stični so se poslovili od policijskega vikarja Janeza Novaka
Slovenija | 21.08.2017, 18:36
V Šentvidu pri Stični so se včeraj poslovili od duhovnika Janeza (Janka) Novaka, ki je prag večnosti prestopil 18. avgusta ob sončnem zahodu. Umrl je po težki bolezni v 57. letu starosti. Pogrebno sveto mašo je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Ob oltarju so se mu pridružili apostolski nuncij v Sloveniji, nadškof Juliusz Janusz, ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik in številni duhovniki. Zbrala se je množica ljudi, med njimi vodstvo Slovenske policije in mnogi njeni pripadniki, saj je pokojni 12 let skrbel za duhovno oskrbo v njenih vrstah.
Duhovnik Janez (Janko) Novak se rodil 12. februarja 1961 v Ljubljani. Po posvečenju 29. junija 1987 je bil najprej tri leta kaplan v Kranju, dve leti je bil kaplan v Starem trgu pri Ložu, nato je štirinajst let vodil župnijo na Trebelnem. Slovenska škofovska konferenca mu je leta 2005 zaupala zahtevno službo policijskega vikarja - koordinatorja duhovne oskrbe v Slovenski policiji, ob tem je bil še duhovni pomočnik v župnijah Ljubljana-Fužine, Brezovica in Podlipa pri Vrhniki.
"Kot prvi policijski vikar je svoje poklicno in življenjsko poslanstvo je opravljal kar 12 let. V tem času je uspešno oral ledino na tem področju, ga razvijal in približeval ljudem. Na vprašanje, kaj je delo policijskega kaplana, je vselej skromno odgovarjal: Služim tistim, ki služijo ljudem," je ob slovesu med drugim spomnil namestnik generalnega direktorja Simon Velički. Posebej je poudaril, kako je ob prazniku nadangela Mihaela, ki je zavetnik policistov, vabil v Srednjo vas pri Bohinju in na Šmarno goro, kjer je vodil spominska bogoslužja za pokojne policiste, omenil je tudi, kako je maševal in vodil molitve ob državnih praznikih in ostalih posebnih priložnosti, blagoslavljal je policijske postaje in ostale prostore, enkrat na leto je organiziral romanje vojakov in policistov na mednarodno srečanje v Lurd, a bistveno je bilo njegovo delo z ljudmi. "Rad je poudaril, da je njegova najpomembnejša naloga prisluhniti. Duhovno oskrbo je zagotovil vsakomur, ki je zaprosil zanjo. Tudi ostalih oblik pomoči ni nikdar nikomur odrekel. Ni poznal dopusta in prostega dne. Bil je vedno na voljo. Zaradi pristnega odnosa in iskrene dobronamernosti, so ga policisti in ostali zaposleni ne glede na lastna verska prepričanja in pripadnost vzeli za svojega. Njim in njihovim družinam je svetoval tako na verskem in duhovnem kot na moralnem in etičnem področju." Po besedah Veličkega je skozi odprto srce policijskega vikarja steklo tudi veliko tuje žalosti, nudil je uteho in upanje. "Pogrešali bomo tvoj nepoboljšljiv optimizem, tvoj smisel za humor, tvojo srčnost in veličino. Tvoja zapuščina v policiji je velika."
Duhovnik Novak je letos obhajal 30 let posvečenja. Letnik 1987 je bil številen. V imenu sošolcev se mu je za 6 iskrivih let v bogoslovnem semenišču in na ljubljanski teološki fakulteti zahvalil škof Jamnik. "Tvoja beseda je bila jasna, odločna, a vendar vedno dobrohotna. Nikoli ni razdirala, ampak gradila." Ob tem je vse opozoril, da resničnega slovesa v življenju ni, saj dar srečanja ostaja v naših srcih.
"Janko je rad živel. Tudi ko je bolezen počasi jemala moči, ni nehal polno, vedro in pogumno živeti. Svojo človeško naravo in duhovniško poslanstvo je v dostojanstvu ohranil do konca. Zato tudi ne bi želel, da bi zaradi smrti njegov čas, življenje in delo zavijali v tesnobo, žalost ali dvome. Živel je polno in ustvarjalno. Ni se zapletal v iskanje smisla, ker je imel cilj in smisel vedno pred sabo. Res je, da bi rad še živel, se pogovarjal in delal. A je res tudi to, da je brezpogojno sprejemal Božjo voljo in jo izpolnjeval," je povedala njegova sestra Dragica. Besede v slovo so izrekli tudi predstavniki župnij Trebelno in Podlipa pri Vrhniki, kjer je deloval, ter rojstne župnije Šentvid pri Stični.
Predsednik Slovenske škofovske konference, nadškof Zore, se je pri pogrebni sveti maši zahvalil vsem, ki so pokojnega v času njegove bolezni obiskovali in zanj molili. "Bog nebeški sam ve, koliko prošenj in koliko molitev smo mu v času Jankove bolezni namenili za njegovo zdravje in On sam tudi ve, zakaj danes Janka pokopavamo. Tukaj smo znova z dvema prošnjama. Najprej s prošnjo naj našega Janka objame s tisto ljubeznijo, s katero je učlovečil svojega Sina Jezusa, in naj nas utrdi s tisto vero, ki jo je Jezus vedno znova prebujal v vseh tistih, ki so prosili za čudežna dela Njegove ljubezni." Nadškof Zore je duhovnika Novaka od začetka njegove bolezni vsako jutro in vsak večer priporočal Božjemu služabniku nadškofu Antoni Vovku. "Bog sam ve, zakaj je odločitev takšna, kakršna je. Vendar verujem, da bodo zdaj Božji služabnik Anton Vovk, naš dragi prijatelj Janko Novak ter vsi drugi pokojniki, duhovniki naše nadškofije v nebeškem prezbiteriju prosili Gospoda za nove duhovne poklice," je prav tako dejal nadškof Zore. Svoj nagovor je sklenil z molitvijo, ki jo je napisal duhovnik Novak. "Vsemogočni Bog, na priprošnjo nadangela Mihaela mi podari: pogum in pravičnost, modrost in sočutje, zanesljivost in vztrajnost, potrpežljivost in hvaležnost. Opogumi me v žalosti in spremljaj v veselju. Varuj me na vseh mojih poteh ter mi nakloni razumevanje in prijateljstvo ljudi, s katerimi živim. Amen."
Že sveto mašo so na željo duhovnika Novaka bogatile tudi Marijine in vstajenjske pesmi. Pri njegovem zadnjem počivališču, kamor so ga ponesli policisti, sta zadoneli Marija skoz' življenje, ki jo je zapel zbor, in Händlova Aleluja v izvedbi kvinteta trobil Slovenske policije.
Viri: Radio Vatikan, Družina, Nadškofija Ljubljana
