Pregled domačih dogodkov od 11. do 18. avgusta 2017

Slovenija | 20.08.2017, 00:30 Tone Gorjup

V pregledu dogodkov od petka do petka tokrat v ospredje postavljamo praznik velikega šmarna, ki je tudi letos v Marijina romarska svetišča privabil številne romarje. Sredi tedna smo praznovali še dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Stavkovni odbor sindikatov državne uprave je vlado spomnil, da kljub počitnicam niso pozabili na svoje zahteve. Sinji vrh je minule dni gostil že 23. mednarodno likovno kolonijo Umetniki za Karitas … O tem in še nekaterih dogodkih iz politike, kulture in športa v tokratnem pregledu dogajanja v domovini.

Praznik Marijinega vnebovzetja

Večer pred praznikom Marijinega vnebovzetja je bilo slovesno v vseh šestih škofijskih romarskih svetiščih: na Ptujski gori in Sveti Gori, v Petrovčah in Turnišču, na Zaplazu in Brezjah, pa tudi v številnih drugih Marijinih svetiščih. Večerni maši je marsikje sledila procesija z Marijino podobo ali kipom ob prepevanju litanij ali molitvi rožnega venca. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je bil ta večer v župniji Kranj-Primskovo, mariborski nadškof Alojz Cvikl je maševal na Ptujski Gori, novomeški škof Andrej Glavan na Zaplazu, koprski škof Jurij Bizjak v Strunjanu, celjski škof Stanislav Lipovšek pa je imel slovesno bogoslužje vigilije Marijinega Vnebovzetja v Petrovčah. K Mariji so marsikje poromali tudi peš. Kot vsako leto je bila tudi tokrat v ospredju Marija Zvezda v Novi Štifti pri Gornjem Gradu. Največja skupina romarjev se je k njej odpravila iz Zagorja ob Savi, in to že v nedeljo zvečer. Gre za zaobljubljeno romanje potem, ko se je sredi 18. stoletja zvrstilo več sušnih letin in je v teh krajih zavladala lakota. Večja skupina romarjev je v ponedeljek zjutraj odšla na pot iz župnije Jarše. Praznično mašo na vigilijo je daroval nadškof Marjan Turnšek. Dan pred praznikom je bilo slovesno še marsikje od cerkvice Marijinega vnebovzetja na blejskem otoku do kapelice Marije snežne na Kredarici pod Triglavom, ki te dni praznuje svoj srebrni jubilej.

Na sam praznik Marijinega vnebovzetja so slovenski škofje med slovesnimi bogoslužji obnovili izročitev našega naroda Božji Materi Mariji. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je ta dan maševal v narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah. V pridigi je govoril o Mariji, ki je brezpogojno izpolnjevala božjo voljo in živela zanj. Nadškof Stanislav Zore je nadaljeval: »Marijin zgled nam sprašuje vest, če smo tudi mi tako neomajno zapisani življenju, kakor mu je bila zapisana ona. Ali smo tudi mi, kot posamezniki in kot družba, dosledni varuhi življenja od njegovega spočetja do naravne smrti. Bojim se, da ne. Nedavno smo lahko doživeli, kakšnih besed je bil deležen človek, ki se je zavzel za nerojeno življenje in brez olepševalnih besedičenj povedal, da je tudi otrok, ki še ni rojen, nosilec človekovih pravic in najbolj temeljna med temi pravicami je prav pravica do življenja. Jemati nerojenim to temeljno pravico je prvi kamenček v plazu, v katerem človek nazadnje neha biti vrednota in postane bodisi za posameznike bodisi za določene skupine zgolj še sredstvo za doseganje ciljev.« Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je na praznik maševal na Ptujski Gori. Kot je dejal v pridigi med drugim dejal, da je človek dragocen v Božjih očeh, ne le človekova duša, ampak tudi telo, kar nam daje upati tudi Marijino vnebovzetje. Ta praznik nam govori o vsaki ženi in možu, ki je sprejel življenje kot Božji dar in ga želi v veri in zaupanju v Boga živeti kot podarjenost. Nedelja je namenjena tudi temu, da se tega vsakič znova zavemo. Novomeški škof Andrej Glavan je maševal v cerkvi Marije vnebovzete na Zaplazu. Zbrane je spomnil, da je Marija blizu vsakemu od nas. Ker je z Bogom in v Bogu, pozna naša srca, lahko sliši naše molitve in pozna naše stiske. Koprski škof Jurij Bizjak je na praznik Marijinega vnebovzetja vodil slovesnost v cerkvi Matere Božje Tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi. Kot je povedal v nagovoru, je sporočilo praznika zelo preprosto in vsakdanje, ker odgovarja na globoko in temeljno hrepenenje vsakega človeka po uspešnem izidu in srečnem koncu vsakdanjih načrtov in opravkov, pa tudi hrepenenje po uspešnem izidu in srečnem koncu življenja, hrepenenje po poveličanju in večnem življenju. Celjski škof Stanislav Lipovšek je sveto mašo na praznik daroval v župnijski cerkvi sv. Marije Vnebovzete v Kapelah pri Brežicah, kjer so obhajali tudi farno žegnanje.

Praznovanje v Turnišču

V župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Turnišču so letošnje praznovanje povezali s 750-letnico omembe turniškega svetišča. Slovesno sveto mašo je daroval apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz ob somaševanju murskosoboškega škofa Petra Štumpfa. Nadškof Janusz je ob tej priložnosti vernikom podelil poseben papeški blagoslov s popolnim odpustkom. Še prej pa je povedal: »Vesel sem, da je Sveti Oče papež Frančišek uslišal mojo prošnjo in poslal sporočilo s svojim blagoslovom vašemu škofu. Temu slovesnemu papeževemu blagoslovu pridružujem tudi svojega, saj me je papež Frančišek, ko mi je poslal pismo ob petdeset letnici duhovniškega posvečenja pooblastil, da delim njegov blagoslov vsem, ki so mi blizu. Romarji v Turnišču ste zagotovo kot člani moje družine, Kristusove družine, Marijine družine, Jožefove družine. Vse vas izročam v božje usmiljenje in se k vaši Mariji iz Turnišča obračam z molitvijo, da vas ne bi nikdar zapustila, saj zaupamo v njeno varstvo, tako kot pojemo:

O Devica pomočnica,

vseh slovenskih src Kraljica.

K tebi dvigamo roke,

sprejmi v svoje nas srce.«

Že v nedeljo zvečer so v Turnišču posebno pozornost namenili letošnjemu jubileju. V Jeričevem domu so pripravili okroglo mizo z naslovom: Turniška cerkev – zgodovinsko, pastoralno, marijansko in romarsko svetišče. Na njej so sodelovali prof Janez Balažic, nadškof Marjan Turnšek, škof ordinarij Peter Štumpf in Stanko Zver

Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

V Puconcih je bila minulo sredo osrednja slovesnost pred dnevom. Praznik, ki ga imao od leta 2006, je vezan na 17. avgust 1919, ko je vojaška oblast upravljanje nad Prekmurjem predala civilni oblasti. Ob tej priložnosti so v Beltincih pripravili zborovanje, s katerim so proslavili priključitev Sloveniji. Na njem je več kot dvajset tisoč Prekmurcev izrazilo veselje in hvaležnost, ker je bilo »rešeno iz tisočletnega narodnega suženjstva«, kakor je dejal duhovnik Matija Slavič. Slednji je na pariški mirovni konferenci z dvema znanstvenima razprava utemeljil zahtevo za priključitev Prekmurja matični domovini in o tem prepričal prepričal zbrane predstavnike takratnih velesil. Slavnostni govornik na prireditvi v Puconcih je bil predsednik Prekmurskega društva generala Maistra Murska Sobota Marjan Farič. Med drugim je dejal, da so Prekmurje in Prekmurci enakovreden gradnik te države, na kar se predvsem v centru odločanja mnogokrat pozablja. Ob tem se je Marjan Farič vprašal: »Je Prekmurje obsojeno na večno drugorazrednost, ali je zmožno odboja proti vrhu? Tak premislek je nujen zlasti zaradi mladih, zaradi osmišljanja njihove poti v prihodnost na domači grudi.« Orisal je tudi dogodke, ki so pripeljali do združitve ter kako je ta prvovrstni zgodovinski trenutek slovenskega naroda ostal prezrt vse do leta 2005. Praznik, ki ga zdaj vendarle imamo, mora dobiti svojem mesto tudi v kolektivni zavesti Slovencev. Po njegovem mnenju pa tudi Prekmurci znova potrebujejo premislek o svojih vrednotah, jeziku, pripadnosti skupnosti in narodu, predvsem pa ozaveščanje o enakovrednem zgodovinskem umeščanju Prekmurja v mozaik slovenske državnosti. Udeležence je nagovoril tudi predsednik države Borut Pahor in poudaril, da se Slovenci zelo zavedamo pomena državne meje kot elementa naše suverenosti. Že pred tem so praznovanje pripravili tudi v občini Črenšovci, kjer je Pahor pred spomenik duhovnika Jožefa Klekla starejšega položil venec, sledila je slavnostna akademija.

Stavkovne zahteve državen uprave

Skupni stavkovni odbor več sindikatov državne uprave je na vlado naslovil nov dopis, v katerem jo opozarja na posredovane stavkovne zahteve, V njej jo še zadnjič pozivajo, naj se opredeli do zahtev, ki so jih postavili pred mesecem dni. Za odgovor ji je dal čas do 25. avgusta. Če odgovora ne bo, bodo zaostrili sindikalni boj. Stavkovne zahteve zadevajo zaposlene v ministrstvu za obrambo, finančni upravi, pravosodnem ministrstvu, upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter veterinarski upravi. Sindikati zanje zahtevajo dvig osnovnih plač za štiri plačne razrede ter odpravo obstoječih in novonastalih nesorazmerij v plačnem sistemu. Njihova zahteva je tudi spregled izobrazbe na delovnih mestih oziroma nazivih s primerljivim poklici.

Pahor sprejel ameriške senatorje

Predsednik države Borut Pahor je na praznik Marijinega vnebohoda sprejel delegacijo šestih senatorjev ZDA, s katerimi je govoril o sodelovanju med državama, razmerah na Zahodnem Balkanu ter drugih aktualnih vprašanjih. Pahor in senatorji so v pogovoru poudarili privrženost tesnemu sodelovanju med Slovenijo in ZDA ter v povezavah kot je zveza Nato. Z delegacijo ameriških senatorjev se je na Brdu pri Kranju srečal tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Kot je Erjavec povedal po pogovorih, je gostom izrazil nezadovoljstvo glede stališča ZDA do arbitražne odločitve o meji med Slovenijo in Hrvaško. Povedal je še: »Vprašanje glede meje med Slovenijo in Hrvaško je lahko model za razreševanje ostalih odprtih mejnih vprašanj na Zahodnem Balkanu..« Erjavec je ocenil, da so bili ti pogovori zelo koristni, saj so gostje dobili vsa potrebna pojasnila, zakaj je potrebno, da ZDA podprejo uresničitev arbitražnega sporazuma.

Avstrija poostrila nadzor ob meji

Avstrija je minulo sredo začela izvajati poostren nadzor na obmejnih območjih. Ostrejši nadzor, pri katerem pomagajo tudi vojaki, je osredotočen na tovorna vozila, uvedli pa so ga v boju proti tihotapcem ljudi in nezakonitim migracijam. Za tak ukrep so se odločili, ker so v juliju zabeležili porast nezakonitih prehodov. Na Tirolskem, kjer migranti uporabljajo predvsem tovorne vlake, jih je do tisoč na mesec. Na avstrijskem Koroškem so od začetka leta zabeležili 1538 nezakonitih prehodov, največ v okolici Beljaka. Na avstrijskem Štajerskem pa so v istem obdobju prijeli okoli 800 nezakonitih migrantov. V sklopu poostrenega nadzora izvajajo občasne akcije v bližini meje s Slovenijo in Italijo. Slovenska stran je sicer protestirala, da bi to lahko povzročilo še daljše čakalne dobe na slovenski strani meje. Avstrijska stran pa zagotavlja, da tovrstni ukrepi ne bi smeli vplivati na potniški promet na večjih cestah.

Predsednik države Borut Pahor je za slovenskega veleposlanika v Nemčiji imenoval Franca Buta. Spremembe so tudi na nekaterih drugih veleposlaniških položajih, in sicer bo novi veleposlanik na Madžarskem Robert Kokalj, na Kosovu Bojan Bertoncelj, v Belgiji pa Rado Genorio.

Vlada madžarskega premierja Viktorja Orbana je v prekmurskem kraju Dobrovnik za turistične, gospodarske in kmetijske projekte 155 družinam madžarske narodne skupnosti v Sloveniji razdelila 1,5 milijona evrov. Ob slovesnem podpisu pogodb so sporočili, da se oživljanje Prekmurja z madžarskim kapitalom s tem ne bo ustavilo. Madžarska bo za manjšinske projekte v pokrajini ob Muri predvidoma namenila skoraj pet milijonov evrov.

Umetniki za Karitas 2017

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino so v tem tednu pripravili že 23. mednarodno likovno kolonijo Umetniki za karitas pod naslovom »Ljubezen je…«. Geslo kolonije in razstav ki se bodo zvrstile do prihodnje jeseni je povezano z apostolsko spodbudo Radost ljubezni papeža Frančiška. Jožica Ličen iz škofijske Karitas Koper je povedala: »Geslo smo skrbno izbrali prav v navezi s to pobudo papeža Frančiška. Mislili smo objaviti geslo kar v celoti, vendar ga bomo sporočali izkraja v kraj, ko bomo hodili, pa tudi na Sinjem vrhu, da je ljubezen dobrotljiva, potrpežljiva in tako dalje …« Kot je še dejala jožica Ličen, pri Katiras vse pogosteje srečujejo ljudi, ki zaradi tega, ker se premalokrat spomnijo, kaj ljubezen je, trpijo. Iz Slovenije so tokrat v likovni koloniji sodelovali ustvarjalci Marko Andlovic, Andrejka Čufer, Leander Fužir, Branko Jazbar, Janez Ovsec, Jošt Snoj, Igor Zimic in Edo Zupan; z Nizozemske sta prišla Marian Henriette Kromkamp in Ben Schildkam, iz Nemčije Anuschka Dupalo – Loss, iz Turčije pa Ahmet Özel. Izbranim udeležencem so se v četrtek pridružili tudi strokovni sodelavci in udeleženci lanske kolonije. Zvečer pa je bilo odprtje prve letošnje razstave s predstavitvijo avtorjev in njihovih del. Dela so trenutno na ogled na Sinjem vrhu, v prihodnjih tednih in mesecih pa bodo potovala po Sloveniji in obiskala tudi zamejstvo.

Martinje – vas pod Srebrnim bregom

Med dogodki, ki so zaznamovali državni praznik dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je bila tudi predstavitev knjige »Martinje – vas pod Srebrnim bregom« avtorja Cirila Kozarja. V Srebrni hiši v Martinju so se zbranim pridružili murskosoboški škof Peter Štumpf, župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber in predsednik slovenske državne samouprave z Gorenjega Senika Martin Ropoš. Bogastvo Kozarjeve knjige so številne stare in nove fotografije, podatki o preteklosti in sedanjosti vasi Martinje, v kateri se je med drugimi rodil Božji služabnik Alojzij Kozar.

Šport

Nogometaši Maribora so na prvi tekmi zadnjega kroga kvalifikacij za ligo prvakov v Beršebi v Izraelu izgubili proti Hapoelu z 1:2. Gol za Maribor je že v 10. minuti dosegel Marcos Tavares. Povratna tekma v Ljudskem vrtu bo v torek.

Nogometaši Domžal so v četrtek na prvi tekmi 4. predkroga evropske lige v Stožicah igrali neodločeno 1:1 proti Marseillu. Za Domžale je zadel Amedej Vetrih. Povratna tekma bo na sporedu prihodnji četrtek v Franciji.

Ljubljanski nogometni prvoligaš Olimpija je v tem tednu prejel certifikat Argentinske nogometne zveze za nogometaša slovenskega rodu Andresa Vombergarja. Klub je 22-letnega napadalca že registriral in ima tako pravco do nastopa že na nedeljski prvenstveni tekmi v Dravogradu.

Ukrajinec Sergij Stahovski je zmagovalec turnirja serije challenger Zavarovalnica Sava v Portorožu. V finalu največjega turnirja v Sloveniji je premagal mladega italijanskega upa Mattea Berrettinija.