Tomšič: Statistika dela parlamenta in vlade sama po sebi ne pomeni nič
Slovenija | 12.08.2017, 09:15
Poslanci so že skoraj mesec dni na počitnicah. Letos so se sešli na enajstih sejah, sedmih rednih in štirih izrednih. Od začetka januarja do 15. julija so v klopeh hrama demokracije presedeli 40 dni oziroma dobrih 325 ur.
Poslanci so v tem času obravnavali 176 točk dnevnega reda in sprejeli 49 zakonskih besedil - 18 zakonov in 31 novel. Največ, 24, so jih sprejeli po rednem postopku, 19 po skrajšanem, šest po nujnem. Poleg tega so ratificirali še 16 mednarodnih sporazumov. Sprejeli so tudi 45 aktov, s katerimi so izvolili oziroma imenovali kandidate na različne funkcije. Med drugim so imenovali štiri nove ustavne sodnike. Članom vlade so postavili 857 vprašanj in pobud.
"Na podlagi teh številk ni mogoče podati nikakršne sodbe, če ne vemo, ali so bili sprejeti zakoni dobri ali ne, in če ne vemo, kakšni so bili ljudje, ki so bili imenovani na določene funkcije. Statistika sama po sebi ne pomeni nič," je za naš radio opozoril politični analitik Matevž Tomšič. Kot je dodal, je prek statistike mogoče oceniti predvsem parlamentarno večino. "Ona je tista, ki praviloma sprejema zakone. Ocena parlamentarne večine tako ne more biti bistveno drugačna od ocene dela vlade." Do te je Tomšič precej kritičen. "Zelo optimistično, če ne celo naivno je bilo od takšne vladne zasedbe pričakovati korenite reforme, saj gre za politično sestavo, ki je po svojem izvoru in načinu razmišljanja izrazito etatistična. Večinoma gre za ljudi, ki prihajajo iz državne uprave oziroma javnega sektorja in nimajo praktično nikakršnih izkušenj z delovanjem na trgu. Od takšnih ljudi neki reform ni bilo mogoče pričakovati." Tomšič je ob tem cinično pripomnil, da bi lahko za uspeh te vlade šteli že dejstvo, da bo, kot kaže, prišla do konca mandata.
