Papež Frančišek: Jezus želi graditi svojo Cerkev tudi z nami
Papež Frančišek je tudi danes opoldne nagovoril romarje, ki so se kljub rimski vročini in počitniškemu razpoloženju zbrali na Trgu sv. Petra v Vatikanu.
Po molitvi angelovega češčenja je sveti oče izrazil svojo bližino vsem, ki so jih v minulih dneh prizadele poplave v Bangladešu, Nepalu in v Indiji ter zagotovil svojo molitev za žrtve in vse, ki trpijo zaradi te naravne nesreče. Na papeževe pozdrave so se nato veselo odzvali zlasti mladi iz Tombelle pri Padovi, ki so pred kratkim prejeli zakrament sv. birme ter skupina iz Lodivecchia, ki je dobršen del romanja v Rim prehodila peš. Vsem pa je sveti oče pred opoldansko molitvijo angelovega čaščenja in blagoslovom ob današnjem evangeljskem odlomku spregovoril o vlogi apostola Petra v apostolskem zboru, ki jo kljub svoji človeški majhnosti, ohranja tudi danes.
Papež Frančišek je ob začetku opoldanskega nagovora priklical v spomin Jezusovo vprašanje apostolom, kdo po njihovem mnenju je on sam. Jezus od učencev pričakuje odgovor, ki je bolj skladen z njegovo identiteto, kot jo pozna javno mnenje. Simon Peter mu iz globine svojega srca izpove: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« S Petrovih ustnic privrejo besede, ki so večje od njega in ne izhajajo iz njegovih naravnih spodobnosti, temveč jih je »navdihnil nebeški Oče«, ki prvemu od dvanajsterih razkrije resnično Jezusovo identiteto: on je Mesija, Sin, ki ga je Bog poslal, da bi odrešil človeštvo.
Jezus iz odgovora vidi, da zaradi vere, ki je Petru dana od Boga Očeta, obstaja v njem trden temelj, na katerem lahko zgradi skupnost svoje Cerkve. In zato pravi Simonu: »Ti si Peter, Skala, in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev.«
Papež Frančišek je v nadaljevanju opoldanskega nagovora spomnil, kako želi Jezus danes še naprej graditi svojo Cerkev tudi z nami. Zagotovo se mi ne počutimo kot skale, temveč smo samo kot majhni kamni. Pa vendar noben, čeprav majhen kamen, ni nekoristen. Nasprotno, najmanjši kamen v Jezusovih rokah – po papeževem prepričanju - postane dragocen, kajti on ga pobere, ga gleda z veliko nežnostjo, ga obdela s svojim Duhom in ga postavi na pravo mesto, ki mu ga je od vedno namenil in kjer je znotraj zgradbe lahko najbolj koristen. Dejal je še: »Današnji evangelij nas spominja, da je Jezus za svojo Cerkev hotel vidno središče občestva v Petru. Tudi on ni velik kamen, temveč majhen, a po Jezusovi izbiri postane središče občestva tudi v tistih, ki mu bodo sledili v isti odgovornosti vodenja. Ti so vse od začetka bili prepoznani v rimskih škofih, škofih mesta, kjer sta Peter in Pavel podala pričevanje s prelitjem svoje krvi.«
Opoldanski nagovor je papež sklenil s povabilom, naj se izročimo Mariji, Kraljici apostolov in Materi Cerkve. Bila je v dvorani zadnje večerje ob Petru, ko je Sveti Duh prišel nad apostole in jih jih spodbudil, da so šli ven in vsem oznanjali, da je Jezus Gospod. »Danes naj nas naša Mati podpira in nas spremlja s svojo priprošnjo, da bi v polnosti uresničili tisto edinost in tisto občestvo, za katera so Kristus in apostoli molili in dali svoje življenje.«
