Boris Pahor slavi častitljivo 104. leto
Glede tržaškega pisatelja Borisa Pahorja je znano domala vse. Marsikdo o njem reče, da je neverjeten, korenina. Zgodovinski spomin Pahorja, ki je danes dopolnil 104. leta, je še vedno oster, za svoje poslanstvo pa si je zadal, da misli in doživetja in izkušnje širi med mlade. V njihovi aktivni vlogi prepoznava možnost za spremembo v svetu.
Njegovo življenje bi lahko opisali kot metaforo 20. stoletja. V Trstu živečega zamejskega pisatelja sta že v mladosti zaznamovala odvzem maternega jezika in življenje v multietničnem okolju, trčil je v vse bistvene totalitarizme: fašizem, nacizem in komunizem in si zaradi kritičnosti nakopal spor z jugoslovanskimi oblastmi. Pahor vselej pove, kar misli.
Ob odprtju njegovega kipa v parku Tivoli je v Ljubljani pomladi potekal simpozij o reviji Zaliv, včeraj pa so v Izoli s Pahorjem predstavili zbornik s prispevki.
Pahor, tudi zaprisežen borec za pravice ogroženih jezikov in pripadnikov ogroženih kultur, je vselej poudarjal, da je nacionalna zavest nujna za preživetje Slovencev v Italiji ter človeka in človeštva v svetu.
Za svoja literarna dela je prejel vrsto nagrad in časti, med njimi Prešernovo nagrado (1992), srebrni častni znak RS (2000) in francoski red legije časti (2007). Ob 102. rojstnem dnevu je prejel častni naziv kulturni ambasador Republike Slovenije.
V pogovoru za današnjo sobotno prilogo časnika Večer je dejal, da je ne glede na to, kakšna je razlika v narodnosti, ljubezen pomembna. »Ljubezen do bližnjega, do ženske, do naroda, do ubogih, do lačnih, več načinov ljubezni obstaja. Pomembno je, da če pišeš o ljubezni, pišeš kot o neki posebni vrednoti. Ko govoriš o ljubezni, moraš govoriti tako, da imaš pred njo spoštovanje, to sem rekel mladim, ki so me poslušali. Brez ljubezni ne moremo danes nič,« je dejal tržaški pisatelj Pahor, ki mu ob 104 letu želimo vse dobro.
