Svetovalnica: Kri v blatu je alarmantni znak
Zdravstvo Rok Mihevc
Crohnova bolezen je bila tokratna tema naše zdravstvene Svetovalnice, v kateri je bolezen predstavil in odgovarjal na številna vprašanja poslušalk in poslušalcev, dr. Ivan Ferkolj iz Gastroenterološke klinike Ljubljana.
Crohnova bolezen je avtoimunska bolezen, pri kateri lastni imunski sistem napada prebavni trakt ter s tem povzroča kronično vnetje. Skupaj z ulceroznim kolitisom tvori skupino kroničnih vnetnih črevesnih bolezni. Prizadene lahko kateri koli del trakta, od ust do anusa, vnetni proces pa lahko zajame vse plasti črevesne stene.
Vnetje poteka po tkivu prekinjeno z vmesnimi otočki zdravega tkiva. V traktu tako nastanejo manjša področja površinskih erozij, ki se s časom večajo in poglabljajo ter postanejo prave razjede (ulkusi). Napredovanje bolezni lahko pripelje do obstrukcije črevesja. Zaplet nastane, če ulkusi predrejo črevesno steno in se črevesne bakterije razširijo ter okužijo druge organe. Lahko je zelo boleča in izčrpovalna ter lahko pripelje do življenje ogrožajočega stanja.
Vzrok za vznik bolezni je še neznan. Pogosteje se pojavlja pri ljudeh, ki imajo v družini že koga z boleznijo iz skupine kroničnih vnetnih črevesnih bolezni. V Sloveniji je 6500 bolnikov s to boleznijo, pri večini se pojavi med 20. in 30. letom. Veliko je tudi otrok (100 v Sloveniji), novi primeri pa se pojavijo tudi po 50. letu.
Najpogostejši znak za bolezen je driska, najprej mehko odvajanje, od 3 do 4 krat dnevno. Pogosto se pojavi kri in kri v blatu je že alarmantni znak. Kako pa prepoznamo razliko, da ne gre za infekcijsko drisko? Infekcijske ponavadi minejo v tednu dni, do 14 dni, če pa se pojavljajo tudi po enem mesecu, je čas, da začnemo razmišljati, da bi lahko bilo kaj drugega, kot samo okužba, opozarja naš sogovornik.
»Ko se oglasi pacient pri nas, najprej skušamo izključiti vnetja, torej viruse in bakterije. Potem opravimo laboratorijske preiskave, kakšna je kri. Šele nato opravimo pregled z instrumentom, pa še to najprej retrospektijo, torej pregled v črevo do 15 cm. Sledi kolonoskopija.« Pri tem pa dr. Ferkolj pomirja, da je ta zadnje čase vedno manj boleča, saj uporabijo pomirjevala in tudi že anestezijo.
Zdravljenje
Protivnetne učinkovine, ki zmanjšujejo vnetni odziv v obliki tablet, svečk ali klistir. Kortikosteroide, ki umirijo pretiran imunski odgovor, se uporablja ob hujši obliki ali kadar protivnetna zdravila ne zaležejo, imunosupresivi, antibiotiki (ob pojavu ognojkov), dieta (brez dražečih hranil), … Če terapija ne zadošča, se lahko odloči tudi za kirurško odstranitev prizadetega dela črevesa.
