P. Cestnik o pomanjkanju duhovnikov: Dno je lahko odskočna deska

Oddaje | 25.07.2017, 10:20 Rok Mihevc

Urednik, bloger in klaretinec p. Branko Cestnik je bil sogovornik tokratne oddaje "Spoznanje več, predsodek manj". Z voditeljem Jožetom Bartoljem sta se v pogovoru dotaknila predvsem pomanjkanja duhovnih poklicev, ki so tako v Sloveniji, kot drugod na Zahodu, pereč problem.

Slovenska Cerkev je letos dobila štiri novomašnike, kar je najmanj v zadnjih 70 letih. Kar štiri slovenske škofije so brez novomašnika in sušna duhovna pokrajina se izraža tudi na tak način. A Cestnik opozarja, da prepogosto našo vero in božjo prisotnost merimo po duhovništvu. »V preteklih dveh stoletij je bilo duhovniških poklicev nadpovprečno veliko, a sprijazniti se bomo morali, da toliko poklicev več ne bo.«

In kaj je po Cestnikovem mnenju razlog za pomanjkanje duhovnikov? »Eden izmed razlogov je gotovo demografski – manj otrok, manj poklicev. Včasih so se družine z šestimi otroki ali več gotovo lažje odločale, da bodo enega vzgajali v to smer. Danes se je tudi v katoliških družinah z dvema otrokoma za to težje odločati.« Naslednja razloga sta pomanjkanje vere in izgubljanje osebne molitve. »Če ni osebnega odnosa do Boga, tudi tega poklica ne moreš začutiti in negovati.«

Cerkev potrebuje refleksijo o duhovnih poklicih

Na nekem mladinskem srečanju je Branko Cestnik mlade povprašal, zakaj se ne bi odločili za duhovniški poklic. Veliko jih je odgovorilo, da jih je strah pred samoto in da je duhovnik vsem vedno na očeh in »ga šinfajo«. »Dejansko je duhovnik res nadziran, vsi vedo s kom se druži, kam gre in je močno družbeno izpostavljen. Tretji odgovor je bil, da nima nikoli časa. V vseh teh različnih odgovorih sem videl, da ta poklic ni privlačen, tudi po socioloških in psiholoških kriterijih.

Eden izmed možnosti za rešitev pomanjkanja duhovnikov po župnijah je združevanje v pastoralne enote. A pri tem Cestnik opozarja, da je nevarnost v tem, da bo župnik dobil še več dela kot ga ima. »Veliko več bi morali narediti na vernikih, da bi predvsem na podeželju premagali lokal patriotizem – oklepanje domačega turna. Veliko jih je mišljenja, »če ni nedeljske maše pri nas, je pač ni, ne bomo šli k sveti maši«. Težko se jim je odpeljati k sosedom, saj so mišljenja, da jih bodo gledali kot prišleke. Ampak Evharistija je ena.«

Duhovni poklici so znak žive Cerkve

Duhovni poklici so izmoljeni, potrebno pa je delati tudi na mladinski pastorali, je v oddaji dejal naš sogovornik. »Danes mladi kristjani ne hodijo k maši, pa so kristjani. Pridejo za veliko noč, v Stično in na oratorij. Župniki opažamo, da, ko je oratorij, mladi so in so pridni, med letom jih pa ni. Če mlade ne zaobjamemo, je težko da se bodo poklici kar tako pojavili.« Po njegovih besedah v prejšnjih časih niso toliko molili za duhovne poklice, pa so bili. »Ker je bila Cerkev živa in se je verjelo in veliko molilo, tudi doma. Danes pa ima ves Zahod težavo, ker se ne moli doma."

Kako nizko moramo pasti, da se bomo zavedali, kako težko je?

»Dno je vedno lahko odskočna deska,« pravi Cestnik. »Ko smo na dnu, nastane večja moralna kriza, kaos in mladi rod kmalu začuti hrepenenje po Bogu, začne iskati odrešenje. Mladi so v glavnem sicer trenutno porabniško usmerjeni in površinski. A verjamem, da bodo doživeli prečiščenje in se bo pojavili hrepenenje po Bogu. Hkrati pa moramo tisti, ki ostajamo, ohraniti vero. Oni so odšli, ampak ko bodo prišli nazaj, mora biti ognjišče toplo. Če ne bomo greli ognjišča, ko jih ni, bodo prišli iz mrzlega na mrzlo. Zato ohranimo molitev, sveto mašo in z molitvijo čakajmo izgubljena sina. Bog ima načrt in ve kaj dela.«