Ritem vzdržuje svet

Sociala | 25.07.2017, 20:50 Nataša Ličen

Življenjski ritem je zelo pomemben, skozi vse življenje. To je osnova vseh navad. Ritem vzdržuje svet. Življenje je ritem. Harmonična harmonija v sožitju je osnova dobrih medsebojnih odnosov. Seveda pride do množice dogodkov, ki jih je treba sproti reševati, toda to je del ritma.

Če je ritem, ostane dovolj duševne, telesne, socialne, duhovne in telesne energije za sprotno reševanje nalog, zapletov in priložnosti, ki se nudijo. Če nimamo ritma, pa sta kaos in zmeda. Tako je razmišljal v torkovi oddaji Za sožitje dr. Jože Ramovš. Govorili smo o razumevanju generacij med seboj.

Dr. Jože Ramovš: "K ritmu sodijo tudi spremembe, ki so pomemben del. Vzemimo tedenski ritem, pet ali šest dni delamo in potem dva počivamo. K ritmu sodi tudi prekinitev in popolna sprememba ritma, recimo počitnice. Običajno smo med poletnimi počitnicami bolj dejavni zvečer in ponoči. Opoldne, ko je sonce najmočnejše, pa se umaknemo in počivamo, beremo, se v senci pogovarjamo ali dremljemo."

Tudi med generacijami se ritmi menjajo in prav različni ritmi so lahko v sobivanju velik izziv. Zakaj mlade generacije, digitalna ali Y generacija, rojena po letu 1985, pogosto menja dan za noč, tudi ko delajo?

»Pri tem ne smemo spregledali onesnaževanje. Najprej smo onesnažili okolje, vodo in zrak, danes se temu zelo posvečamo in bolj skrbimo za varstvo okolja, kot včasih, potem smo začeli onesnaževati tudi zvočno. Čez dan je tako hrupno, da sodobna, mlajša generacija, ki programira in rešuje zapletene sodobne naloge digitalnega sveta, potrebuje tišino za zbranost. Ne morejo tega delati v hrupu. Če je čez ves dan hrupno, se umaknejo v noč, to je njihov beg v mir. Potem smo svet močno onesnažili tudi s svetlobo. Skoraj ni teme, ki je nujna za vsa živa bitja. Ta beg mladih je morda beg v svoj mir, v ne onesnaženo noč. Razumeti moramo mlajše generacije, ki morda na nezavedni način, kar smo nevede in nehote starejše in srednje generacije peljale narobe v svetu, mlajši zdaj popravljajo. Ne popravljajo idealno, reka resnice teče po prekopih zmot, zlasti pa bodo morali popravljati odnose in sožitje med generacijami. Zato je ključno poznavanje generacij, kako se mladi in stari poznamo med seboj.«

»Ljudje zelo malo delamo res zavestno, po lastni izbiri. Posebej tisto, kar škodi. To ne delamo zavestno, pa vendarle delamo. Vsak bi imel rad dobre odnose z drugimi in vsak, konec koncev ve, da kakršen bo on do drugih, bodo drugi do njega. Še starejši in zreli ljudje delamo neumnosti nevede in nehote, večinoma. Saj je nekaj hudobije na svetu, a še tista je po mojem bolj ali manj iz obupa, trme, resignacije in tako naprej, da je tudi ta hudobija pravzaprav tragika. Če sem starejši bolj uvidevam, da je neumnost jeziti se na hudobijo. Razumeti drugega, poskušati razumeti, kaj se dogaja in potem pomisliti, ja, saj je pri meni tudi marsikaj tako. Razumeti to, je večji izziv in bolj smotrno početje, kot pa hudovanje in jeza.«

O tem govorimo v poletnih radijskih oddajah Za sožitje. Vabljeni k poslušanju.