Bo zaostrovanje odnosov med Rusijo in ZDA škodilo Evropi?
Svet Andrej Šinko
Rusija se je odzvala na nove sankcije ZDA. Ruski predsednik Vladimir Putin je napovedal, da bo moral Washington zmanjšati število diplomatskega osebja v Rusiji za 755 predstavnikov. Putin je ob tem opozoril, da je Moskva pripravljena na nove korake v nasprotovanju ZDA in izrazil upanje, da ne bodo potrebni.
Obramboslovec dr. Klemen Grošelj pravi, da bi zaostrovanje odnosov lahko vplivalo tudi na Evropsko unijo. Nekatere njene članice so z Evropsko komisijo v preteklem tednu že izrazile zaskrbljenost. Grošelj pojasnjuje, da je v tem kontekstu pomembno predvsem to »kaj pomeni prepoved oziroma sankcioniranje evropskih podjetij, ki bodo sodelovale pri razvoju ruskega energetskega sektorja«. Gre za nekaj novega v teh sankcijah in tudi to je sprožilo takšen odziv Moskve, pravi Grošelj.
V ZDA z rusko odločitvijo, da bo po 1. septembru v Rusiji lahko delovalo največ 455 ameriških diplomatov, niso zadovoljni. Prav tako pa preučujejo možnost novega protiukrepanja. Sogovornik pravi, da na poslabšanje odnosov med velesilama v veliki meri vpliva tekma med ZDA in Rusijo za prevlado. »Tukaj je v ozadju več gospodarskih in političnih interesov,« pravi Grošelj, ki kot zelo pomembno poudarja tudi področje energetike.
Grošelj meni, da zaostrovanje odnosov med velesilama glede politične podpore doma bolj koristi Putinu kot Trumpu. Slednji je namreč soočen z menjavami znotraj svoje administracije in preiskavami v zvezi z ruskim vmešavanjem v ameriške volitve. »Na drugi strani pa Putin na podlagi konfrontacije z Zahodom oziroma ZDA doma utrjuje podobo Rusije kot velike globalne sile,« pojasnjuje Grošelj.
