Evropsko sodišče pritrdilo Avstriji in Sloveniji
Svet | 27.07.2017, 13:09 Andrej Šinko
Sodišče Evropske unije je na podlagi primerov iz Slovenije in Avstrije razsodilo, da je bila Hrvaška odgovorna za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito oseb, ki so množično prečkale njeno mejo med begunsko krizo v letih 2015 in 2016. Slovenija je s sodbo zadovoljna.
Na Sodišče Evropske unije sta se obrnili vrhovni sodišče Slovenije in Avstrije, ki sta v primeru sirskega državljana in dveh afganistanskih družin vprašala, ali je treba vstop teh oseb šteti za zakonit v smislu uredbe Dublin III. Sodišče na Dunaju pa je želelo izvedeti tudi, ali je mogoče ravnanje hrvaških organov enačiti z izdajo vizuma s strani te države članice.
Sirski državljan in člani dveh afganistanskih družin so namreč leta 2016 brez ustreznega vizuma prečkali mejo med Hrvaško in Srbijo, hrvaški organi pa so organizirali prevoz teh oseb do hrvaško-slovenske meje, da bi jim pomagali priti v druge države članice, da bi tam vložili prošnjo za mednarodno zaščito.
Sirski državljan je nato vložil prošnjo v Sloveniji, člani afganistanskih družin pa v Avstriji, vendar sta tako Slovenija kot Avstrija menili, da so za obravnavo prošenj teh oseb za mednarodno zaščito pristojni organi Hrvaške, saj so prosilci nezakonito vstopili na Hrvaško.
Evropsko sodišče je temu pritrdilo, saj je odločilo, da država, ki je iz humanitarnih razlogov dovolila vstop državljana države, ki ni članica Evropske unije in ki je brez vizuma, na svoje ozemlje, v skladu z dublinsko uredbo ne more biti oproščena odgovornosti za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo vloži ta oseba.
Sodišče je pojasnilo še, da sprejema državljana države, ki ni članica unije, na ozemlje države članice Evropske unije, ni mogoče opredeliti kot vizum, tudi če je do tega sprejema prišlo v izrednih okoliščinah, kakršne so bile leta 2016. Glede možnosti članic Evropske unije, da dovolijo vstop iz humanitarnih razlogov, pa je sodišče poudarilo, da po schengenskem zakoniku tako dovoljenje velja le za ozemlje zadevne članice.
Odziv Slovenije
Na slovenskem notranjem ministrstvu so izrazili zadovoljstvo z odločitvijo sodišča, saj potrjuje stališče pristojnih slovenskih organov, da je sirski državljan, ki toži Slovenijo zaradi vprašanja mednarodne zaščite, na Hrvaško vstopil nezakonito in da je za obravnavo njegove prošnje za azil odgovorna Hrvaška. Odločitev je še bolj pomembna za Avstrijo, saj bo tam vplivala na več sto prosilcev za azil.
Odločitev je pozdravila tudi Evropska komisija, v kateri poudarjajo, da razsodba zagotavlja zelo jasna pojasnila dublinske uredbe. Zadovoljstvo z odločitvijo pa so izrazile tudi nemške oblasti.
Odziv Hrvaške
Hrvaški premier Andrej Plenković je na današnji seji hrvaške vlade povedal, da odločitev sodišča Evropske unije o odgovornosti Hrvaške za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito oseb, ki so množično prečkale njeno mejo med begunsko krizo, ne bo prispevala k vrnitvi večjega števila beguncev iz Slovenije in Avstrije.
»Zaradi časa, ki je minil od nezakonitega vstopa migrantov na ozemlje držav članic EU, ni bojazni, da bi odločitev sodišča povzročila vračanje bistvenega števila oseb, ki so od septembra 2015 do aprila lani šle prek ozemlja Hrvaške,« je še poudaril
Napovedal je, da se bodo vlada ter pristojni ministrstvi za zunanje in notranje zadeve naknadno odzvali na razsodbo, potem ko jo bodo podrobno proučili.
