Pregled domačih dogodkov od 21. do 28. julija

Slovenija | 29.07.2017, 16:25

Prehod vremenske fronte čez našo državo v preteklem tednu je celo prinesel sneg na nekatere višje ležeče predele, a je tanka bela odeja kmalu skopnela, spet smo na pragu novega vročinskega vala. To pomeni, da so še naprej na mestu opozorila pred odprtim kurjenjem, čeprav naši gasilci zagotavljajo, da so na požare v naravi dobro pripravljeni. Prav nedavno so sicer imeli ogromno dela v boju proti ognjenim zubljem, ki so zajeli obrat za predelavo odpadkov v Zalogu pri Novem mestu. Ker gre za novo katastrofo na takšnem objektu v precej kratkem času, je vlada odredila obširno preverjanje okoljskih dovoljenj. Vroče je bilo tudi v zdravstvu, prav tako ni manjkalo izjav, povezanih z arbitražno razsodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško. Te dni smo znova nekoliko bolj povezani z našimi misijonarji, med drugim tudi prek akcije MIVA Slovenija, ki je praznovala 30. obletnico. Veselili smo se z družinami Aninega sklada, ki so piknikovale v Dolenjskih Toplicah, in z zasedbo Carmen manet, ki je zmagala na tekmovanju Evrovizijski zbor.

Cerkev med nami

Ta konec tedna je v Sloveniji med drugim v znamenju prireditev v spomin na ruske vojake, ki jih je spomladi leta 1916 med gradnjo ceste čez Vršič zasul plaz. Ob tradicionalni slovesnosti pri ruski kapelici pod našim najvišjim cestnim gorskim prelazom se pri nas mudi delegacija Ruske Pravoslavne Cerkve. "Toliko je težav in teme, a lahko smo veseli in hvaležni Bogu, da se prižigajo luči. Ta dogodek je ena taka luč, ki oživlja temeljno razsežnost našega krščanskega življenja, to je življenja v medsebojnem miru, edinosti in razumevanju," je za naš radio poudaril predsednik Slovenskega ekumenskega sveta pri Slovenski škofovski konferenci, škof Stanislav Lipovšek. Nekaj podobnega je ob sprejemu predstavnikov Ruske Pravoslavne Cerkve med njihovim obiskom v Ljubljani zaželel tudi predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Upa, da bo spominski dogodek ob ruski kapelici še en kamenček v mozaiku povezovanja med narodi in Cerkvami ter da bi to prinašalo svetu evangeljsko sporočilo sožitja in sodelovanja, ki temelji na spoštovanju.

Na obisku v domovini se mudijo številni naši misijonarji. Na god svetega Jakoba so se tradicionalno zbrali v cerkvi pod Ljubljanskim gradom, katere zavetnik je. Po sveti maši je bilo mogoče prisluhniti nekaterim pričevanjem o življenju v misijonskih deželah.

Da bi olajšali delo slovenskih misijonarjev po svetu, smo bili verniki tudi letos na Krištofovo nedeljo v zahvalo za srečno prevožene kilometre povabljeni darovati sredstva za misijonska vozila. Dve novi, ki sta nato odpeljali proti Madagaskarju, so ob tej priložnosti blagoslovili na Brezjah. "Ti avti bodo vozili Kristusa, ti avti bodo vozili reveža, ti avti bodo vozili v vaše cerkve, v vaše šole. Hvala vam," je povedal misijonar z Madagaskarja Jože Adamič, ki je po evangeliju pri slovesnem bogoslužju ob 30. obletnici akcije MIVA Slovenija nagovoril romarje, zbrane v slovenskem narodnem svetišču. Somaševanje je vodil upokojeni nadškof Alojz Uran

Dan prej so se pri Mariji Pomagaj tradicionalno srečali zakonski jubilanti. Sveto mašo je daroval komisar za Sveto deželo pater Peter Lavrih. Ob tem je povabil k sožitju in potrpežljivosti. "Prenašajte drug drugega v ljubezni, se oglaša Sveto pismo. Bog miru in ljubezni bo z vami, zato, bratje in sestre, ne ruvajmo tistega, kar je slabotno v našem življenju, naši okolici in na naših zakoncih. S potrpežljivostjo, s prenašanjem drug drugega bomo dosegli venec slave."

O tem, kako naj starši danes vzgajajo svoje otroke, je medtem ob godu Marijinih staršev Ane in Joahima spregovoril nadškof Zore pri bogoslužju na Sveti Planini nad Trbovljami. "Menim, da mora vsak v tem trenutku pogledati v svoje srce in se vprašati, ali ljubi življenje. Samo če ljubimo življenje in se veselimo tega daru najprej sami pri sebi, moremo na vse, kar nam prinaša, gledati s pozitivne, svetle in lepe strani. Potem moremo tudi ljudi okoli sebe, tiste, najbližje, gledati kot dar in se jih veseliti. Zagotavljam vam, da je to morda najpomembnejša vzgoja, ki jo lahko damo našim otrokom - veselje do življenja." Romarski shodi ob godu Jezusovih starih staršev so se in se še vrstijo marsikje po državi.

Politika in gospodarstvo

Naše ceste tudi v tem juliju, predvsem ob koncih tedna, zaznamuje gneča, saj je poletna sezona na vrhuncu. Zastoji na mejnih prehodih s Hrvaško niso nikakršno presenečenje. A prav tako ne kakšen incident, povezan z odnosi z našo južno sosedo. Letos še toliko bolj zaradi razsodbe arbitražnega sodišča. Pričakovanje, da jo bosta državi uresničili, je v odgovoru na pismo našega zunanjega ministra Karla Erjavca ponovila Evropska komisija. Spomnimo. Erjavec je Bruselj opozoril na hrvaške kršitve meje v Piranskem zalivu in s tem tudi schengna. "Vprašanje je, kaj je za tem pismom. Ali obstaja resen namen v zvezi s tožbami ali v zvezi s kontrolo Piranskega zaliva? Ne vem, kaj pričakuje zunanji minister. Ali pričakuje, da bo nekako prebudil evropsko vest? To se mi zdi nekoliko naivno. Obstaja možnost, da Evropska komisija to zadevo preda organom oziroma sodišču. Sodišče lahko o tej zadevi sklepa zdaj ali pozneje. Sam si predstavljam, da si bo sodišče za to vzelo čas in da bo Slovenija še naprej zapravljala denar za sodne procese, ki ne prinašajo nič dobrega," je Erjavčevo potezo za Radio Ognjišče komentiral nekdanji vodja naše diplomacije Dimitrij Rupel.

Retoriko je zaostril tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan - zaradi zgodbe o teranu želi vložiti tožbo proti Evropski komisiji, po njegovi oceni obstaja velika verjetnost, da bo Slovenija zmagala. Vlada je temu njegovemu načrtu prižgala zeleno luč.

Prav zadnja dejanja Erjavca in Židana so spodbudila predsednika Slovenskega Panevropskega gibanja Larisa Gaiserja k pisanju premierju Miru Cerarju. Gaiser je namreč prepričan, da ministrov ne vodi državotvorna filozofija, ampak le nabirata politične točke. Cerarju je svetoval, naj prekriža njune namere in odstopi s položaja. Kot je dodal, septembrski padec vlade ne bi povzročil nikakršne škode.

Precejšnjo škodo pa bi lahko povzročila 250 kilogramov težka ameriška letalska bomba iz druge svetovne vojne, ki jo je v bližini gradu na Vurberku našel domačin in jo prepeljal domov. Strokovnjaki so jo uspešno onesposobili, zgodba se je srečno končala. "Posledic v okolju praktično ni," je po končani akciji sporočil Stanislav Lotrič z uprave za zaščito in reševanje. Evakuirani prebivalci so se lahko vrnili na domove, v občini Duplek so si oddahnili.

Oddahnili so si tudi v občini Straža, potem ko so gasilci v začetku tedna dokončno zmagali v boju proti ognjenim zubljem, ki so uničili obrat za predelavo odpadkov v Zalogu. Tudi meritve ob požaru so pokazale, da v zraku ni bilo škodljivih snovi. Nekateri sumijo, da ni šlo za nesrečo, ampak za namerno dejanje, kar zdaj preiskujejo kriminalisti. Tamkajšnji prebivalci, ki so se povezali tudi v civilno pobudo, zahtevajo ukinitev obrata, čeprav v podjetju Ekosistemi, ki je njegov lastnik, zagotavljajo, da imajo vsa dovoljenja za dejavnost v Zalogu. Zavračajo tudi očitke, da so tam upravljali z nevarnimi odpadki.

Črno na belem pa je zabeleženo, da so nevarni odpadki, med njimi največ izrabljenih voskov in masti, zgoreli v majskem požaru v podjetju Kemis na Vrhniki. Temu je agencija za okolje izdala delno odločbo za sanacijo onesnaženega potoka Tojnica. Kot je pojasnil direktor Emil Nanut, jo načrtujejo v tednu s stabilnim vremenom.

V Lendavi se bodo morali medtem resno lotiti težav s smradom iz tamkajšnje bioplinarne, na kar lokalna skupnost opozarjajo že dolgo. V minulem tednu jo je obiskala ministrica za okolje in prostor Irena Majcen in s pristojnimi dorekla nadaljnje ukrepe.

Vlada se je ob vseh omenjenih dogodkih odločila za pregled vseh izdanih okoljevarstvenih dovoljenj v državi. Približno tisoč jih je. Z njimi se bo ukvarjalo osem skupin, ki naj bi na leto obiskale od 300 do 320 objektov.

V postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja je medtem naložba Magne v občini Hoče-Slivnica. V zadnji javni razpravi o postavitvi lakirnice tega avtomobilskega velikana pri nas se je znova zvrstilo več pomislekov. Okoljevarstvenike skrbijo požarna varnost in vplivi na okolje, na morebitno izdajo okoljevarstvenega dovoljenja so napovedali pritožbo. "Nasprotna stran še ni dala izjave, ki bi bila korektna in bi se lahko strinjali z njo," je bil kritičen predstavnik organizacije Alpe Adria Green Vojko Bernard. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek vseeno ostaja optimističen. Kot je dodal, vlada za ta projekt napenja vse moči.

V to, da bi se na referendum o drugem tiru odpravili hkrati s predsedniškimi volitvami, vse napore usmerja njegov pobudnik Vili Kovačič. Ker je ustavno sodišče zavrnilo obe njegovi pritožbi, povezani z glasovanjem o tem vprašanju, se je obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice. Pri pritožbi, povezani z datumom referenduma, sta ustavna sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli napisala odklonilni mnenji, kar je Kovačič pozdravil, a ker to ni dovolj, zdaj čaka na odločitev iz Strasbourga. "Naj se zdaj na višji ravni dosodi, kaj je kršitev ustave in kaj ne. Če sedem sodnikov odloči, da ne gre za kršitev ustave, to ne pomeni, da je ni. Utemeljitev obeh ostalih pa je dovolj jasna in nam v prid. Pričakujem, da bo Evropsko sodišče za človekove pravice dalo lekcijo sedmim sodnikom." Kovačič je bil ob tem oster do našega pravosodja.

S številnimi očitki in težavami se sooča tudi slovensko zdravstvo. Vlada je sklenila, da bo do konca avgusta sprejela načrt ukrepov za finančno in poslovno stabilnost javnih zdravstvenih zavodov ter za poplačilo zapadlih obveznosti. Koliko bo treba nameniti za stabilizacijo poslovanja bolnišnic, ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc ni navedla. Je pa podpisala predlog o preložitvi roka za združevanje Bolnišnice Topolšica s celjsko bolnišnico do konca leta. Prav tako je podprla prošnjo kranjske porodnišnice za premostitveno posojilo pri državni zakladnici.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Ana Medved se je srečala s starši otrok s srčnimi boleznimi. Zagotovila jim je, da program otroške kardiologije v celoti ostaja v ljubljanskem kliničnem centru. Kot je dodala, bo treba ob tem vzpostaviti sodelovanje s tujo ustanovo, ki bo zagotovila nenehno prisotnost otroških kardiologa in kirurga. "Njuna naloga bo zdraviti otroke na vrhunskem nivoju v skladu z mednarodnimi standardi, prav tako bosta izobraževala naše zdravnike." Nad podpisom pogodbe s tujim centrom in začetkom sodelovanja z njim bo bdel projektni svet. A prav njegovo oblikovanje je bilo razlog za odstop Tomaža Podnarja z mesta vodje službe za kardiologijo na pediatrični kliniki. Prepričan je, da bo to vse skupaj le zavleklo. Kdo bo zamenjal Podnarja, še ni znano.

Pristojno ministrstvo je v javno razpravo poslalo predlog resolucije o družinski politiki do leta 2028. Med drugim predvideva uvedbo otroškega dodatka za vse in prožnejšo izrabo starševskega dopusta. Ob preteklih razpravah o subvencioniranju šolskih kosil in uvedbi brezplačnega vrtca za drugega in nadaljnje otroke se postavlja vprašanje, ali ne gre le za predvolilne drobtinice. Resolucija namreč zdaj predlaga tudi to: vsem učencem in dijakom zagotoviti brezplačen obrok ter uvesti oprostitev plačila vrtca za drugega otroka, ugodnosti pri plačilu vrtca pa bi veljale tudi, če je eden od otrok v prvem triletju osnovne šole. Ob tem dodajmo, da je koalicija marca letos zavrnila podoben predlog NSi.

Družba in kultura

V Dolenjskih toplicah so se prejšnjo nedeljo srečale družine Aninega sklada in njihovi dobrotniki. Zbralo se je približno 400 ljudi. Druženje je obogatila sveta maša, ki jo je daroval pater Lojze Markelj. Kaj je položil na srce staršem z več otroki? "Bogu naj bodo hvaležni, ker so postali starši. Potem pa to, da je to največji prispevek narodu. Slovenski narod je trenutno v stiski tudi na tem področju. Oni so res priče, da je življenje v zakonu in družini, kjer je več otrok, lepo," nam je zaupal.

Na področju družinske pastorale je več let delovala Marija Maučec Suša, ki je bila tudi predsednica družinske svetovalnice Betanija. Po težki bolezni se je poslovila v 67. letu starosti.

Tik pred svojim osemdesetim rojstnim dnem pa je v Bardu v Beneški Sloveniji umrl pesnik in profesor Viljem Černo. V Gorici so njemu v poklon in spomin pripravili večer Pod lipami.

Zasedba Carmen manet je zmagala na tekmovanja Evrovizijski zbor, ki predstavlja najnovejši dodatek evrovizijskemu dogajanju. V latvijski Rigi so, tako kot še zbori ostalih osmih sodelujočih držav, uprizorile šestminutno glasbeno predstavo, ki je vsebovala dela, s katerimi so predstavile značaj svojega naroda.

Šport

V športnem pregledu se bomo najprej ustavili pri nogometu. Maribor je na prvi tekmi 3. kroga kvalifikacij za ligo prvakov premagal islandski Hafnarfjördur z 1:0. Domžale so medtem na prvi tekmi 3. kroga kvalifikacij za evropsko ligo v gosteh izgubili proti nemškemu Freiburgu z 0:1.

Minuli teden so zaznamovali tudi nastopi naših plavalcev na svetovnem prvenstvu v madžarski prestolnici. V Budimpešti nismo dočakali medalj. Najboljši dosežek Slovenije na tokratnem tekmovanju je bilo 9. mesto Anje Klinar na 400 metrov prosto.

Na olimpijadi gluhih v turškem Samsunu je na teniškem turnirju naš Marino Kegl izgubil dvoboj za bronasto medaljo. Premagal ga je Rus Igor Panjuškin s 6:3 in 6:0. Slovenska košarkarska reprezentanca pa je tekmovanje končala na šestem mestu. Ko so po predtekmovalnem četrtem mestu v četrtfinalu izgubili z Litvo, so v prvi tekmi končnice za mesta od 5 do 8 premagali Ruse, a nato klonili proti Argentini.

Na strelskem evropskem prvenstvu v azerbajdžanski prestolnici sta se izkazala Jasmina Maček in Tomaž Blazinšek. V Bakuju sta na mešani ekipni tekmi v trapu osvojila odličje srebrnega leska. Med ostalimi našimi predstavniki je po vidnejšem rezultatu posegel le še Jože Čeper, ki je v mladinski konkurenci zasedel peto mesto v disciplini malokalibrska pištola na 25 metrov.

Kolesarsko dirko po Franciji je od Slovencev najbolje končal Primož Roglič na 38. mestu.

Ljubljana je gostila spektakel odbojkarjev na mivki. Slovenski ljubitelji tega športa niso razočarani, čeprav naših parov na koncu ni bilo med najboljšimi tremi. Tako Nejc Zemljak in Jan Pokeršnik na turnirju evropske kot Tjaša Kotnik in Tjaša Jančar na turnirju satelitske serije so bili četrti.