Kovačič se bo v zvezi z referendumom o drugem tiru obrnil še na Strasbourg

Slovenija | 25.07.2017, 18:50

Pobudnik referenduma o drugem tiru Vili Kovačič se bo obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ustavno sodišče je namreč zavrnilo in zavrglo njegovi vlogi, povezani s postopkom zbiranja podpisov in datumom glasovanja o tem vprašanju. Upa, da bo ustavno sodišče še pred referendumom o drugem tiru dobilo lekcijo iz Strasbourga.

Kovačič je bil kritičen do obeh odločitev ustavnih sodnikov. Spomnil je, da sta pri tisti, povezani z datumom referenduma, ustavna sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli napisala odklonilni mnenji. Kot je poudaril, se je to zgodilo prvič v tej tematiki kršenja demokracije. "V nobeni ustavni presoji do zdaj na tem področju ni bilo ločenega mnenja. To kaže na stanje duha. Na pravnem področju ni svobodnega duha, ni ljudi, ki bi se bili pripravljeni postaviti za pravico," je prepričan Kovačič. Ker odklonilni mnenji nista dovolj, je poslal pritožbo v Strasbourg. "Naj se zdaj na višji ravni dosodi, kaj je kršitev ustave in kaj ne. Če sedem sodnikov odloči, da ne gre za kršitev ustave, to ne pomeni, da je ni. Utemeljitev obeh ostalih pa je dovolj jasna in nam v prid. Pričakujem, da bo Evropsko sodišče za človekove pravice dalo lekcijo sedmim sodnikom." Kovačič namreč v trenutni sestavi ustavnega sodišča vidi velik problem. "Ustavno sodišče pod doktrino, ki vlada zdaj, je apliciralo in uvaja nov način sojenja - zadrževanje zadeve do maksimuma, da ni mogoče priti do višje instance." Ob tem je Kovačič navedel primer Milka Noviča. "Že tri mesece mečkajo in pacajo, kar so že enkrat odločili. Zdaj se to valja po njihovih predalih, ljudje pa trpijo po zaporih. To je nedopustno in nezaslišano." Kovačič si ne dela utvar, da bo odgovor na svojo pritožbo dobil v 14 dneh. "To bi bil res čudež. Ampak gre za pravno mnenje oz. odločitev o tem, kako naši ustavni sodniki odločajo."

Na Evropsko sodišče za človekove pravice se bo obrnil tudi Blaž Babič. Ustavni sodniki so namreč prav tako zavrnili njegovo pobudo v zvezi s členoma zakonov o volilni in referendumski kampanji ter o Radioteleviziji Slovenija. "Že to, da se zbirajo podpisi na upravnih enotah je protiustavno," je opozoril Babič in pri tem podal nekaj primerjav s Švico. "V Švici se zbira podpise za zakonodajni referendum 90 dni, in to kjerkoli na ulici. To pomeni nekje 2.000 ur. Pri nas v 35 dneh, ko zbiramo podpise zgolj na upravnih enotah, ko so te odprte, pridemo do številke 200 ur. V Švici morajo zbrati 50.000 podpisov, v Sloveniji jih moramo zbrati 40.000, kar pomeni, da morajo v Švici 0,94 odstotka podpisov vseh volivcev, pri nas 2,35 odstotka vseh volivcev." Kot je še dodal Babič, pri nas pride do izraza tudi lokacijska henikepiranost organiziranja zbiranja podpisov v javnih zavodih, saj ni seznama javnih zavodov, v katerih bi bilo mogoče oddajati podpise. V mislih je imel zapore, bolnišnice, domove za starejše in podobno. "V Švici imajo v povprečju 16 referendumov na leto, v Sloveniji skupaj 20, ki so nas davkoplačevalce stali od 60 do 100 milijonov evrov. Če to primerjamo z vprašanjem cene izgradnje drugega tira, lahko ugotovimo, da ta posvetovalna funkcija ljudstva, zakonodajna funkcija ljudstva še kako lahko privarčuje proračunske stroške."

Predsednik koordinacije neparlamentarnih strank in list Andrej Magajna je bil kritičen do medijske politike pri pokrivanju referendumske kampanje. "Kaj pomagajo vsi predpisi, nadzor na voliščih s štetjem glasov, če imamo opravka z mediji, ki niti niso dolžni postaviti pravil niti niso dolžni spoštovati načela enakosti in enakopravnosti." Magajna je zato, podobno kot Babič, na ustavno sodišče vložil pobudo za presojo ustavnosti pristojnih zakonov. Problematično se mu zdi predvsem to, da se ureditev nanaša na javno Radiotelevizijo Slovenija, za ostale medije, ki jih je največ, pa pravila ne veljajo.