VIDEO: Ali pri pregonu najhujših kaznivih dejanj stopamo korak nazaj?
Slovenija | 25.07.2017, 18:06
Poslanci NSi so v parlamentarni postopek vložili predlog za avtentično razlago členov zakona o kazenskem postopku. Iz njega bi izhajalo, da za uničenje dokazov, pridobljenih v predkazenskem postopku s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, velja instrukcijski in ne prekluzivni rok. To pomeni, da bi lahko državni tožilec dokaze, pridobljene s takšnimi ukrepi, uporabil za začetek kazenskega pregona tudi po preteku dveh let.
Kot je pojasnila podpredsednica NSi Iva Dimic, je takšna sodna praksa veljala vse do zadnjega primera ljubljanskega župana Zorana Jankovića. "V NSi se sprašujemo, zakaj je sodnica prav v tem primeru odločila drugače od ustaljene sodne prakse. Mi takšnemu neargumentiranemu spreminjanju ostro nasprotujemo, saj bo povzročilo, da bo moral državni tožilec po preteku dveh let vse prikrite dokaze uničiti, če v tem času ne bo vložil obtožnice, in to ne glede na vse okoliščine in fazo postopka. To zagotovo ne bo povrnilo zaupanja v sodstvo, saj lahko upravičeno pričakujemo, da se bo posledično uničilo mnogo dokazov v številnih sodnih primerih, ki jih še preiskujemo, za katere še niso bile izdane obtožnice in so še vedno odprti. Državljani bodo še naprej imeli občutek, da v naši državi veljajo dvojna merila," je pojasnila Dimičeva. Kot je ocenila, bi spreminjanje ustaljene sodne prakse pomenilo velik korak nazaj pri pregonu najhujših kaznivih dejanj. Pričakuje, da bosta tako pristojni parlamentarni odbor kot ves državni zbor o tem razpravljala že v prvih dneh septembra ter pritrdila predlogu NSi.
