Pregled domačih dogodkov od 30. junija do 7. julija 2017

Slovenija | 09.07.2017, 05:33 Tone Gorjup

V minulem tednu so se oglasili v Bruslju in poudarili, da je odločitev arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško treba spoštovati in uresničiti. O zakonu o drugem tiru, ki ga želi vladna ekipa za vsako ceno uresničiti, bomo odločali 24. septembra na referendumu. SDS je vložila interpelacijo zoper ministrico za zdravje. Za nami sta tudi nedela novih maš in izseljenska nedelja, v Šentjoštu pa so se spomnili mučencev iz leta 1942 ter drugih vojnih in povojnih let. O tem in še nekaterih dogodkih iz politike, kulture in športa v tokratnem pregledu dogajanja v domovini.

Nedelja novih maš in izsljencev

Prejšnjo nedeljo so imeli letošnji novomašniki v svojih domačih župnijah nove maše. Slovesno so jih praznovali v Ledinah, kjer je doma Gabriel Kavčič, v Ihanu, od koder prihaja Tine Povirk in na Blokah, kjer je prvo mašo zapel kapucin brat Luka Modic. Dobro so bile obiskane tudi zlate maše oziroma drugi duhovniški jubileji. Pri Mariji Pomagaj na Brezjah pa je bila osrednja slovesnost letošnje izseljenske nedelje. Sveto mašo je daroval vikar za Slovence v Goriški nadškofiji Karlo Bolčina. V pridigi je zbrane povabil, naj sledijo Jezusu, čeprav je to včasih težko. Ob tem je spomnil na težo odločitve, pred katero so se znašli tisti, ki so odšli na tuje: „Kdo izmed tistih, ki so šli po svetu je hotel iti po svetu. Nihče. Vsak se je znašel pred dilemo. Doma mi ne dajo kruha. Doma so mi vzeli osebne pravice, politične in kakorkoli v tistih časih. Doma ni mesta zame. Kaj naj izberem? Naj ostanem doma ali naj grem v tujino. Ne mislite, da je bilo lahko za tiste, ki so odšli.“ Tudi odločitev za Kristusa ni lahka, je v nadaljevanju dejal Karlo Bolčina, ki je ob koncu vse povabil, naj ostanejo zvesti domovini, materinemu jeziku in veri, ki so jo prejeli od svojih staršev.

Spominska slovesnost v Šentjoštu

Pri Kapeli mučencev v Šentjoštu nad Horjulom je bila minulo nedeljo spominska slovesnost z naslovom Branil se bom!. V Šentjoštu je bila namreč med drugo vojno ustanovljena prva vaška straža, kot odgovor na revolucionarno komunistično nasilje in teror. Mašo za žrtve – največ je bilo pobitih poleti 1942 - je daroval nadškof Anton Stres, ki je v pridigi med drugim spomnil: "To kapelo ste pred leti postavili v spomin na svoje sorodnike in sovaščane, ker ste čutili podobno dolžnost resnicoljubnosti. Mučenci, katerim v spomin stoji ta kapela, niso samo izgubili svojega življenja. Huje je to, da se jim je skušalo odvzeti dobro ime." Po besedah nadškofa je to hujša krivica kot odvzem telesnega življenja. Žalostno je, da si resnica o teh tragičnih dogodkih tudi danes stežka utira pot v slovensko javno mnenje. Nadškof je v nadaljevanju pridige spomnil na resnico, ki osvobaja in na Kristusa, ki je na zločin storjen proti njemu, odgovoril z vstajenjem in odpuščajočim sporočilom: "Mir vam bodi!" Maši je sledil kulturni program s podelitvijo Ehrlichovih medalj in priznanj rojakom, ki so s svojimi dejanji storili marsikaj za ohranitev slovenstva.

Bruselj o sodbi arbitražnega sodišča

Evropska komisija je v torek objavila prvo uradno stališče o sodbi arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško. V Bruslju od obeh članic pričakujejo, da bosta udejanjili arbitražno sodbo, pri čemer so pripravljeni pomagati k zagotovitvi celovite in pravične uresničitve sodbe. "Evropska komisija je vselej podpirala mirno rešitev mejnih sporov," je spomnil njen prvi podpredsednik Frans Timmermans. Pozdravil je napovedano srečanje premierjev obeh držav Mira Cerarja in Andreja Plenkovića 12. julija ter da sta se strani dogovorili, da do takrat ne bo nikakršnih enostranskih dejanj. "Evropska komisija upa, da se bosta premierja dogovorila, kako najbolje uresničiti arbitražno razsodbo.“ Slovenija je stališče komisije pozdravila. V sredo se je sestal celoten politični vrh. Predstavniki parlamentarnih strank so se strinjali, da je treba odločitev arbitražnega sodišča spoštovati in implementirati, čeprav vse z njo niso zadovoljne. Po mnenju dela opozicije je razsodba slaba za Slovenijo, saj je izgubila stik z odprtim morjem. Ob sklepu so kljub temu ocenili, da mora biti Slovenija v procesu implementacije odločna, a preudarna. Predsednik države Borut Pahor je poudaril, da je treba uveljavitev razsodbe doseči na miren način s pogovori. Vlada je ta teden ustanovila tudi medresorsko koordinacijsko skupino za uveljavitev razsodbe arbitražnega sodišča. Osemčlansko skupino bo vodil državni sekretar vlade Erik Kopač. V njenem sklopu bosta tudi tudi 13-članska delovna skupina za uveljavitev razsodbe ter medresorska delovna skupina za pripravo kartografskih podlag v skladu z arbitražno razsodbo. S pripravo zakonodajnih okvirjev za udejanjanje arbitražne razsodbe bo državni zbor počakal do jeseni.

Interpelacija zoper ministrico za zdravje

SDS je pred koncem tedna vložila interpelacijo zoper ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc. K temu jih je vzpodbudilo neurejeno stanje na ljubljanski pediatrični kliniki, pomanjkljivosti na področju zdravstvene zakonodaje, soodgovornost ministrice zaradi dopuščanja okoriščanja na račun bolnikov, neučinkovito reševanje problematike čakalnih dob ter slabo poslovanje in vedno večja zadolženost javnih zdravstvenih zavodov. Ministrica Milojka Kolar Celarc je očitke zavrnila in poudarila, da so ji z interpelacijo ponudili priložnost, da pove, kaj so naredili na področju zdravstva. Interpelacijo ministrice sicer podpirajo tudi v zdravniških sindikatih Fides in Praktikum. Predsednik prvega Konrad Kuštrin je med drugim dejal: „Zdi se mi čudno, da je opozicija tako dolgo čakala z interpelacijo, ker se v tem mandatu pravzaprav ni nič naredilo; ne na področju zdravstvene zakonodaje, ki je pravzaprav pogoj, da se začnejo skrajševati čakalne dobe. Socilani dialog z noslicli dejavnosti je bil na najnižji možni ravni, tudi druge poteze kot je e-naročanje je bilo verjetno prehitro, tudi centralno naročanje povzroča kup težav … in na koncu združevanje bolnišnic, ne da bi bile pred tem narejene strokovne analize.“Po njegovem prepričanju se ministrica loteva številnih sprememb z namenom ustvarjanja vtisa, da se nekaj dogaja, ne da bi vse to prineslo rezultate. Poleg združenj zdravnikov interpelacijo podpirajo tudi v opozicijski NSi, kjer so prepričani, da ministrica ni kos nalogam, ki jih zahteva zdravstvo. V koalicijskih DeSUS in SD bodo interpelacijo preučili, nato pa se odločili o podpori. Do dela ministrice so sicer kritični tudi v opozicijski levici.

Krka z novimi nadzorniki

Skupščina delničarjev Krke je za nova nadzornika družbe imenovala prvega moža Modre zavarovalnice Boruta Jamnika in Nemca Hans-Helmuta Fabryja, med drugim nekdanjega prvega moža nemške enote Sandoza. Skupščina je potrdila tudi predlog vodstva Krke o dividendah v višini 2,75 evra bruto na delnico. Krka je sicer v prvem polletju ustvarila za 655 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je dobrih 8 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček je povečala za 31 odstotkov na 91 milijonov evrov.

Pranje denarja v NLB ostaja pod preprogo

Člani komisije za nadzor javnih financ niso podprli predloga poslanske skupine SDS, da se v državnem zboru opravi javna predstavitev mnenj o problematiki domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma v NLB. V SDS so to predlagali po odkritju primera, v katerega je bil vpleten iranski državljan. Ta je v naši največji banki odprl račune, na katere so v letih 2009 in 2010 prihajala nakazila iz iranske banke, bilo naj bi jih prek 9000. Rado Pezdir, ki je bil minulo nedeljo gost v “oddaji” Jožeta Možine na nacionalni televiziji, je spomnil, da gre v tem primeru za prakso, ki sta jo v prejšnjem sistemu vodili udba oziroma uprava državne varnosti, ko smo imeli tudi v bančnem sistemu vzporedne strukture, s katerimi so upravljali izbranci. Del te prakse se je ohranil tudi v samostojni Sloveniji, saj so na položajih ostali tisti, ki jih je v starem sistemu skrbno izbral partijski vrh, danes pa so vrhunski strokovnjaki. Če vse to vzamemo v zakup, je bolj jasno, zakaj vladna večina ne želi, da bi se primer raziskal.

Referendum o drugem tiru

Poslanska večina v državnem zboru je v torek sklenila, da bo referendum o zakonu o drugem tiru 24. septembera. Predlogu so nasprotovale vse opozicijske stranke, ki so menile, da bi moral biti referendum izveden na isti dan kot predsedniške volitve. S tem bi prihranili nekaj denarja za druge projekte. Vladna stran upa, da podpornikom referenduma na bo uspelo privabiti na volišča dovolj ljudi, da bi zavrnili zakon, v primeru da bi o tem odločali sočasno s predsednišimi volitvami, pa se njihovi načrti morda ne bi izšli. V opoziciji sicer nasprotujejo vladnemu zakonu, saj je iz njega razvidno, da projekt vodi politika, namesto, da bi se s tem ukvarjala stroka.

Bomo dobili svetovni dan čebel?

Slovenija je na zasedanju Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo - FAO dobila soglasno podporo za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. Na ta dan leta 1734 se je namreč rodil Anton Janša, začetnik modernega čebelarstva in eden takratnih najboljših poznavalcev čebel. Končno odločitev o tem bo decembra sprejela generalna skupščina Združenh narodov.

Mladi raziskovalci

Svetovni slovenski kongres je 4. julija na Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani pripravil že tretjo konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz Slovenije in sveta. Udeležilo se je je več kot 100 mladih slovenskih raziskovalcev, strokovnjakov s področja naravoslovnih in družboslovnih ved in študentov. Udeleženci so ugotavljali, da je želja mladih po študiju v tujini koristna ne le za posameznika, temveč tudi za državo. Ta bi morala vzpostaviti take pogoje in klimo, da se bi ti z veseljem vrnili in s svojim novim znanjem prispevali k razvoju Slovenije na znanstvenem ali podjetniškem področju. Ker država tega ne zmore ali ne zna, se dogaja, da mlade z veseljem sprejme in zaposli tujina, ki se zaveda, kakšno vrednost ji prinašajo.

Slovenski planinski muzej v Mojstrani, ki letos praznuje sedem let delovanja, je sredi tedna pozdravil stotisočega obiskovalca. Kot pravijo v muzeju, ki vsako leto bogati svojo zbirko z novimi eksponati in dejavnostmi, se v zadnjih letih število obiskovalcev spet povečuje. Po umiritvi rasti števila obiskovalcev so lani zabeležili kar 30-odstotno povečanje v primerjavi z letom pred tem. Tudi letos se je število obiskovalcev povišalo. K temu pripomorejo stalne spremembe in novosti. V novejšem času do pridobili reševalni helikopter in najbolj zagnanim omogočili ’pobeg v bivak’. Poleg tega se v muzeju letno zvrsti več kot 30 dogodkov od pedagoških programov za šolarje do raznih muzejskih večerov.

Poletni festivali

Poletje običajno zaznamujejo festivali in tako je tudi letos. V Mariboru so minulo soboto z ognjemetom na Trgu Leona Štuklja sklenil Festival Lent. Ta je v letošnji 25. izdaji med drugim gostil legendarnega irskega glasbenika in aktivista Boba Geldofa, muzikal Jesus Christ Superstar v izvedbi Mestnega gledališča iz Brna ter spektakel na Dravi, ki ga je uprizorila francoska gledališka skupina.

Končal se je tudi 58. jazz festival Ljubljana, ki ga je gostil Cankarjev dom. Tokrat je ponudil 22 koncertov. Nastopili so številni saksofonisti, kot enega od vrhuncev pa so organizatorji napovedovali nastop Archieja Sheppa, glasbenika, ki je snemal s priznanim jazzistom Johnom Coltraneom, in basista Reggieja Workmana kot poklon Coltraneu. Slednjemu so ne letošnjem festivalu posvetili del programa, saj po svetu obeležujejo 90-letnico njegovega rojstva in 50-letnico smrti.

V Ljubljani se je medtem v Plečnikovem atriju začel poletni festival Poleti v NUK, ki ga Narodna in univerzitetna knjižnica pripravlja že četrto leto. Na njem se bodo do 22. julija vrstili poletni večeri, posvečeni šansonu, avtorski in etno glasbi, jazzu in gledališču.

Avstrijski režiser slovenskih korenin Martin Kušej, doma iz Volšperka na Koroškem, bo s 1. septembrom zasedel mesto direktorja dunajskega Burgtheatra. Na to mesto ga je pred dnevi imenoval avstrijski kulturni minister Thomas Drozda, ki je dejal, da "je vesel, ker eno najpomembnejših gledališč v državi prevzema eden najpomembnejših režiserjev v državi". Martin Kušej je doslej vodil deželno gledališče v Münchnu.

Šport

Mina Markovič je prejšnjo soboto osvojila drugo mesto na evropskem prvenstvu v težavnostnem plezanju v Campitellu pod obronki Dolomitov v Italiji. Markovičeva, evropska prvakinja pred dvema letoma, je Sloveniji priborila sedemnajsto kolajno na prvenstvih stare celine v tej športni panogi.

Slovenska kajakašica Eva Terčelj je na tretji tekmi svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah v Markkleebergu prejšnjo nedeljo osvojila tretje mesto.

Nogometaši Domžal so se uvrstili v 2. predkrog evropske lige. Na četrtkovi povratni tekmi v Estoniji so s 3:2 premagali Floro iz Talinna. Prva tekma v Sloveniji se je končala z 2:0 za slovensko zasedbo. Tudi nogometašem Gorice se je uspelo uvrstiti v drugi krog predtekmovanj Evropske lige saj so pred svojimi gledalci remizirali z armenskim Širakom z 2:2 in dosegli skupni izid 4:2. Nogometaši ljubljanske Olimpije so obstali v prvem predkrogu UEFA, saj so izgubili obe tekmi proti finski Vaasi.

Slovenec Matjaž Kek je podpisal novo triletno pogodbo s hrvaškim nogometnim klubom Rijeka, ki ga je zadnjo sezono pripeljal do prvega naslova hrvaškega prvaka. Kek je Rijeko vodil štiri sezon, letos pa so ga izbrali za najboljšega nogometnega trenerja na Hrvaškem.