FOTO: Nadškof Zore daroval mašo ob koncu oboroženih spopadov za Slovenijo

| 07.07.2017, 11:13 Petra Stopar

V ljubljanski stolnici je bila sinoči spominska in zahvalna sveta maša ob 26. obletnici konca oboroženih spopadov za samostojno Slovenijo. Pri bogoslužju, ki ga je vodil nadškof in metropolit Stanislav Zore, so se poleg zbrali tudi predstavniki političnega in družbenega življenja, vojske, veteranskih društev in dva duhovnika, ki sta se leta 1991 borila za Slovenijo: stolni župnik Jože Plut in izseljenski duhovnik na Švedskem Zvone Podvinski.

»Ko je orožje potihnilo, ko je odšel zadnji vojak JLA z ozemlja naše države, se je začela uresničevati samostojnost naše države. In za tisti mir, ki je nastal v naši državi pred 26 leti, se želimo Bogu zahvaliti. Kajti mir je vedno božji dar, ljudje ga nismo sposobni ustvariti – mi smo sposobni o miru govoriti, sposobni smo ga živeti, ga uživati, ustvariti pa ga nismo sposobni,« je na začetku po navedbah spletnega portala Družine dejal nadškof Zore in povabil zbrane vernike v stolnici, predstavnike političnega in družbenega življenja, predstavnike vojske in veteranskih organizacij k molitvi v zahvalo za mir.

Ob evangeljskem odlomku o Abrahamovem darovanju sina Izaka je nadškof zbrane vprašal, kaj je vsak od njih pripravljen – kot Abraham edinorojenca – položiti Bogu na oltar zvestobe: »Kaj smo pripravljeni žrtvovati za vrednote, ki jih imamo za pomembne, za vrednote, ki jih imamo za svete? Čemu smo pripravljeni umreti, da bo družina ostala sveta? Kaj sem kot kristjan pripravljen žrtvovati za vrednoto vere, za vrednoto odnosa z Bogom? Čemu sem se pripravljen odpovedati, da bo moj odnos z Bogom ostal živ in bo moja vera pričevalna v okolju, kjer živim?« Da je pred vprašanje zvestobe v življenju pogosto postavljena ovira, je dejal nadškof in nadaljeval: »Kaj smo pripravljeni žrtvovati za vrednoto svobode, za vrednoto demokracije, za vrednoto samostojne države?«

Sicer večkrat slišimo, da so padli v vojni darovali življenje za domovino, to se sliši lepo, je dejal nadškof Zore. »Ampak mislim, da to ni res! Vsi ti padli vojaki bi z veseljem živeli. Ampak ker so bili otroci tistega časa, postavljeni v okoliščine, ki so jih presegale, in ker so te okoliščine jemale življenje, so tudi njim vzele življenje. Pohlep, diktatura, režim … ničesar niso darovali, bilo jim je vzeto! Naj bo Gospod usmiljen z njimi, naj jih sprejme v večno kraljestvo." Zbrane je nadškof povabil, naj umrle spremljamo s hvaležnostjo, da so bili pripravljeni stopiti v obrambo samostojnosti in da od tega poslanstva niso pobegnili.

Nadškof je povabil, naj pred Boga posebej položimo tudi vse tiste, ki so nastopali v vrstah JLA in so umrli, tudi oni so umrli, ne da bi si želeli. Še posebej pa se je zahvalil in izrekel besede sožalja in sočutja svojcem umrlih, ker so »sprejeli bolečino in jo kot dar položili na oltar«. Nagovor je sklenil s povabilom Gospodu, da se napoti skozi našo domovino, kakor se je napotil v Kafarnaum v evangeljskem odlomku: »Položimo mu našo domovino pred njegovo obličje, pred njegove noge. In prosimo usmiljenja, naj se jo dotakne, naj jo reši njene ohromelosti, naj jo osvobodi rahitičnosti, da bo mogla vstati in da bo mogla zaživeti z vsemi možnostmi in talenti, za katere smo se borili v tistih julijskih dneh.«

Po maši je pred pomnikom, ki po besedah stolnega župnika Jožeta Pluta »sodi samo v katedralo in je postavljen v spomin Slovenkam in Slovencem, ki so v zgodovini delali, molili, se žrtvovali in tudi dali življenje za slovensko krščansko in katoliško omiko, za slovenstvo in slovensko državo,« zbrane nagovorila Mojca Škrinjar, podpredsednica Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. »Na današnji dan se spomnimo vseh tistih, ki so umrli za našo domovino, tistih, ki so jih najbolj pogrešali, njihovih družin, in jim izrazimo naše globoko spoštovanje in hvaležnost. Spomnimo se tudi vseh tistih, ki so trpeli v vseh totalitarizmih, da bi omogočili nastanek svobodne družbe in uspešne države,« je dejala podpredsednica VSO in nadaljevala, da je najlaže skrbeti zgolj zase, »ti ljudje pa so izbrali Kristusovo pot in njegov zgled žrtve za druge. Priborili so nam življenje v lastni državi in verjamem, da so danes v duhu z nami, opazujoč nas iz večnosti. Na nas je sedaj, da odigramo svoj del in ostanemo dejavni državljani in kristjani, ki se nenehno bojujemo za svojo drago državo in družbo medsebojnega spoštovanja in ljubezni.«

Vir: druzina.si