Pregled domačih dogodkov od 23. do 30. junija 2017

Cerkev na Slovenskem | 01.07.2017, 05:00 Petra Stopar

V prvem počitniškem tednu, v katerem je naša država obrnila 26. list svoje knjige o neodvisnosti in 25. junija praznovala dan državnosti, je doživela še en zgodovinski trenutek po vstopu v evroatlantske povezave – dokončno razmejitev območij, ki so bila del nerešenih mejnih vprašanj s Hrvaško.

Sv. Peter in Pavel

Na dan 10. obletnice smrti ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja ter praznik svetih apostolov Petra in Pavla smo slovenski kristjani dobili tri nove duhovnike.

Nadškof Zore je v ljubljanski stolnici posvetil novomašnika Tineta Povirka iz Ihana in kapucina brata Luko Modica iz Blok. Koprski škof Jurij Bizjak pa je na Sveti Gori v duhovnika posvetil Gabriela Kavčiča iz župnije Ledine. Po besedah predsednika Slovenske škofovske konference nadškofa Zoreta so duhovniki Božji dar Božjemu ljudstvu in za ta dar smo Bogu hvaležni.

Cerkev na Slovenskem se veseli tudi novega diakona, Aljaža Baše iz župnije Beltinci.

Državna meja začrtana, sledi implementacija sodbe Arbitražnega sodišča

Arbitraža je po sedmih letih in pol končana, sodniki v Haagu so med drugim Sloveniji dodelili tri četrtine Piranskega zaliva in koridor do odprtega morja, zdaj pa sta spet na vrsti obe državi, da v pol leta, kakor sta se zavezali v sporazumu, začneta sodbo uresničevati. Kako, še ni popolnoma jasno, sploh zato, ker uradni Zagreb vztraja, da zanj arbitražna odločitev ne velja, češ da je kompromitirana zaradi afere s prisluhi Drenik-Sekolec pred dvema letoma.

»Odločbo arbitražnega razsodišča je treba spoštovati, zato se bom kot predsednik vlade zavzel, da jo enotno sprejmemo, kljub temu, da se zavedam, da vsa pričakovanja Slovenije v zvezi s sodbo niso bila v celoti izpolnjena,« je v prvem odzivu na objavo sodbe dejal premier Miro Cerar. Kritični odzivi pa prihajajo iz opozicije. »V NSi smo nad razsodbo razočarani, najbolj smo nezadovoljni zaradi določitve meje na morju, ob Dragonji in v Razkrižju,« poudarja vodja poslancev NSi Matej Tonin.

In razmejitev morja je tista, ki najbolj bega politiko in pravnike. Medtem ko eni trdijo, da Slovenija je dobila dejanski stik z odprtim morjem, pa je to po oceni drugih samo služnostni koridor čez še vedno pravno gledano hrvaško morje do mednarodnih voda. Medtem pa je predsednik tribunala Gilbert Guillame stik pojasnil z besedami: »Sodišče določa, da je stik med slovenskim teritorialnim morjem in odprtim morjem območje, kjer ladje in letala uživajo enake pravice dostopa do Slovenije kot na odprtem morju.« Toda, da je Slovenija izgubila stik z odprtim morjem, ocenjuje prvak SDS Janez Janša: »Slovenija na morju meji na Italijo in na Hrvaško, ne na mednarodne vode. Tisti, ki tu prodaja drugačno razlago, tega ne dela iz nevednosti, ampak namerno zavaja in to nikomur ne koristi.«

Na kopenski meji je sodišče v veliki meri sledilo razmejitvi po mejah katastrskih občin. Tako se je odločilo, da gre meja v Istri po reki Dragonji in se konča na sredini kanala Sv. Odorika, kar pomeni, da so trije zaselki na levem bregu Dragonje ostali na Hrvaškem, vključno s hišo Joška Jorasa, ki ga je ta sodba globoko pretresla: »Še danes sem v Sloveniji, vprašanje pa je, kaj bodo naredili politiki. Ali bodo v mirnodobnem obdobju z lahkoto prepustili 113 hektarjev zemljišč in ljudi, ki živijo na tem območju, tuji državi?«

Kot zagotavlja gospodarski minister Zdravko Počivalšek, bodo vsak problem prizadetih lokalnih skupnosti obravnavali individualno: »Gre za ljudi, ki so na oni strani in so naši državljani.« Ponovimo še odločitev sodišča glede Trdinovega vrha na Gorjancih. Tam meja sledi katastrski meji, kar pomeni, da je vojašnica pripadla Hrvaški, medtem ko mora oddajnik ostati v Sloveniji. »Ampak vmes je pa Trdinov vrh, še en stolp, ki je sporen in bi moral biti slovenski. Zato smo nezadovoljni,« pravi Radko Luzar, župan Občine Šentjernej. In prav zakon o občinah bo prvi dokument, sprememb katerega naj bi se država najprej lotila, zato, da začne implementirati odločitve arbitražnega sodišča.

Na arbitražo so se odzvali tudi v Komisiji Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci

Kot je v njihovem imenu dejal predsednik in ljubljanski nadškof Stanislav Zore, »vse odločitve arbitražnega sodišča gotovo ne ustrezajo našim pričakovanjem, vendar jih moramo sprejeti in spoštovati«. K temu je komisija pozvala tudi slovensko in hrvaško vlado, nadeja pa se tudi uskladitve meja škofij Cerkve na Slovenskem in Hrvaškem.

Dan državnosti

Čeprav smo bili skoraj ves teden v pričakovanju novic iz Haaga, pa smo dneve pred tem preživeli praznično. Že 23. junija je bila v ljubljanski stolnici maša za domovino, v soboto pa je bila na Kongresnem trgu osrednja državna proslava. Da so bili nekateri pred 26 leti za samostojnost dati vse, pa je v prireditvi v Grosupljem povedal predsednik stranke SDS Janez Janša. »Takrat, ko so nekateri še objokovali razpadajočo Jugoslavijo in trdili, da bomo v samostojni Sloveniji jedli travo, ali da bo to samomor za slovenski narod, takrat je Jože Pučnik dejal, da je prišel čas, ko moramo Slovenci postati gospodar na svoji zemlji,« je še poudaril.

V DZ seje o sumljivih iranskih transakcijah v NLB

Čeprav v poslanski skupini SDS opozarjajo na slabo gospodarjenje z denarjem v največji slovenski banki tudi med letoma 2009 in 2011, ko naj bi iranski poslovnež preko NLB opral milijardo dolarjev, pa takratni direktor Urada za preprečevanje pranja denarja Andrej Plausteiner znakov pranja denarja ali celo financiranja terorizma ne najde. Z domnevnim pranjem denarja v NLB se je ta teden ukvarjala tudi parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, na kateri so se sodelujoči strinjali, da je treba zadevi priti do dna.

Podpisi za referendum o drugem tiru romali v parlament

Za razpis referenduma o drugem tiru je Civilna iniciativa Davkoplačevalci se ne damo zbrala dovolj potrebnih podpisov in jih vložila v Državni zbor. »Prizadevamo si, da bi bil referendum razpisan na isti dan kot predsedniške volitve,« je ponovil pobudnik referenduma Vili Kovačič. V kabinetu predsednika Državnega zbora menijo, da je njihova želja skoraj nemogoča in da je prvi možen datum za izvedbo referenduma 24. september.

Šport

Slovenski rokometaši bodo svojo olimpijsko in svetovno pravljico nadaljevali tudi prihodnje leto na Evropskem prvenstvu, ki ga bo gostila Hrvaška od 12. do 28. januarja. Slovenija bo prve tekme igrala proti Makedoniji, Nemčiji in Črni gori. Če bo osvojila eno od prvih treh mest v skupini, pa jo čakajo še tri tekme.

Ivan Trajković je na svetovnem prvenstvu v olimpijskem tekvondoju v Južni Koreji osvojil bronasto kolajno v kategoriji do 87 kilogramov. To je obliž po razočaranju, ki ga je slovenska vrsta v tekvondoju doživela lani, ko se nihče od slovenskih borcev ni uvrstil na olimpijske igre v Rio de Janeiru.