Prebivalci ob meji z zaskrbljenostjo čakajo odločitev arbitražnega sodišča

Slovenija | 28.06.2017, 15:57

Arbitražno sodišče v Haagu bo jutri objavilo odločitev o meji med Slovenijo in Hrvaško tako na kopnem kot na morju. Ljubljana trdi, da jo bo spoštovala, kakršnakoli že bo. Zagreb napoveduje nasprotno. Pri tem se opira na afero z nedovoljenimi pogovori med našima arbitrom in agentko, ki naj bi zaznamovala ta postopek in zaradi katere je južna soseda enostransko izstopila iz njega. A v Haagu so prepričani, da kršitve niso bile tako hude, da ne bi mogli dokončati zadane naloge. Sklep dolgoletnega spora med državama z negotovostjo čakajo na spornih ozemljih. Župani Pirana, Hotize, Razkrižja in Metlike so včeraj obiskali vlado, ki je obljubila pomoč na terenu po razglasitvi odločitve.

Arbitražno sodišče bo odločitev o meji med Slovenijo in Hrvaško predstavilo jutri med 14. in 16. uro. V tem času se bo pri nas za zaprtimi vrati sešel parlamentarni zunanjepolitični odbor. Na nujno sejo v t. i. tihi sobi v kleti državnega zbora naj bi se njegovim članom pridružil premier Miro Cerar, ki se bo nato prvi uradno odzval v imenu naše države. Sledili bodo vsi ostali, od vodje slovenske odvetniške ekipe za arbitražo, ki se bo oglasil iz Haaga, do predsednika države Boruta Pahorja. Izjavo bo med drugim dal zunanji minister Karl Erjavec, ki bo objavo odločitve spremljal na licu mesta. Zagreb v Haag ne bo poslal nikogar. Tako je vsaj zatrdil vir, ki je tesno povezan s hrvaškim zunanjim ministrstvom. "To bo za nas dan, kot vsak drug, nimamo namena, da bi tej odločitvi namenili veliko pozornost," je dodal.

Arbitražno sodišče pričakuje, da bosta državi jutri objavljeno odločitev udejanjili v šestih mesecih. A predsednica južne sosede Kolinda Grabar-Kitarović je pred dnevi poudarila, da je Hrvaška ne bo sprejela, saj ni več udeleženka arbitražnega postopka. Iz njega je izstopila po objavi prisluhov telefonskih pogovorov med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in našo agentko Simono Drenik. Sekolec ji je poročal o podrobnostih zaupnih razprav na arbitražnem sodišču. Oba sta nato odstopila, a Hrvaška je bila pri svoji odločitvi neomajna. Pri tem je pozabila, da je njen član arbitražnega sodišča Budislav Vukas, ki je sledil mnenju državnega vrha, da je postopek zaradi afere mrtev, in zapustil položaj, pred tem večkrat javno izrazil svoje radikalno stališče v tem sporu. Naš strokovnjak za pomorsko pravo Marko Pavliha je tako ob imenovanju arbitrov opozarjal, da je Vukas že raztolmačil izraz odprto morje in trdil, da arbitražno sodišče po vseh pravilih Sloveniji ne bi smelo dosoditi dimnika oziroma koridorja, po katerem bi ladje plule v slovenske teritorialne vode.

Na Hrvaškem želijo po objavi odločitve arbitražnega sodišča znova začeti pogajanja in vprašanje meje po besedah Grabar-Kitarovićeve urediti na dvostranski ravni. A slovenska stran se je po Cerarjevih besedah pripravljena pogovarjati le o izvršitvi odločitve. Zagotovil je, da ima naša vlada pripravljene različne scenarije. Med drugim jih je včeraj pojasnjeval županom Pirana, Hotize, Razkrižja in Metlike, saj tamkajšnje prebivalce, ki živijo ob meji, skrbi.

Odločitev nestrpno čakajo piranski ribiči. V javnost so namreč prišle informacije, da hrvaški ribiči napovedujejo proteste sredi zaliva. Čeprav piranski ribiči po poročanju Dela upajo, da bodo jutri dobili nazaj vsaj del tistega, kar so zmeraj imeli, in da se bodo stvari razmeroma hitro normalizirale, hkrati opozarjajo, da od odločitve ne bo veliko pomoči, če jim bodo Hrvati ob podpori svojih policistov še naprej trgali ali kradli mreže.

Problematična ni le meja na morju, ki ni bila nikoli določena, pomembne razlike v stališčih držav obstajajo tudi o 670 kilometrih meje na kopnem. Spornih je več ozemelj, med njimi levi breg Dragonje z zaselki Škodelin, Bužini in Mlini-Škrilje, kjer stoji tudi hiša Joška Jorasa. Ta je za Delo povedal, da za špekulacije nima živcev, da bo po objavljeni odločitvi premislil in se nato sproti odločil, kako bo ravnal. Naša država meni, da je celotno območje slovensko, Hrvaška pa, da meja teče po Dragonji, nekaj časa je celo zahtevala mejo po stari strugi reke sredi Sečoveljskih solin. Predmet arbitražnega postopka je tudi sedem t. i. Tomšičevih parcel na vzhodnem pobočju Snežnika, naša država meni, da gre gotovo za slovensko ozemlje, a so različna hrvaška gozdna gospodarstva na tem območju gospodarila oziroma izvajala sečnjo vse od leta 1950. Ena najbolj znanih spornih točk je na Trdinovem vrhu, eni najvišjih vzpetin v Gorjancih, kjer poleg telekomunikacijskega stolpa stoji vojaški objekt, za katerega Hrvaška trdi, da ga je Slovenija okupirala. Državi prav tako do zdaj nista našli skupnega jezika za Sekuliče na jugozahodnih obronkih Gorjancev, severni del je gozdnat, na jugu so vas Drage in nekaj obdelovalnih površin. V Beli krajini je problematično še območje Brezovice, pravzaprav tam vlada, precejšnja zmeda, nekateri imajo hiše postavljene v eni državi in gospodarska poslopja v drugi oziroma obratno. Eden od tamkajšnjih prebivalcev je za Delo menil, da meje tam ni mogoče potegniti, ter pojasnil, da tam nikoli ni bilo združevanja na nacionalni bazi in da ljudje radi sodelujejo, spet drugi je dodal, da ne poznajo jezikovnih ovir, še ena prebivalka je prepričana, da bo arbitraža prinesla le nesrečo. Mura je bila zgodovinsko naravna meja med Slovenci in Hrvati, a je večkrat spremenila tok in bila tudi regulirana. Južna soseda v nasprotju z Dragonjo tam zahteva upoštevanje katastrske meje. Na tem koncu posebej omenimo Mirišče, ki od nekdaj velja za slovenski zaselek, čeprav formalno leži na hrvaškem katastrskem ozemlju. "Če bo po arbitraži stanje takšno, kot je zdaj, naj nam država izplača vrednost hiše in gremo takoj od tod," je za Delo poudarila ena tamkajšnjih prebivalk. Naj odločitev prinese rešitev za ljudi, ki so zdaj v težavah, si medtem želi Stanko Ivanušić, župan Razkrižja, kjer je položaj prav tako zapleten za več družin.

Naj država prav prebivalcem obmejnih območij, ki se bodo po objavi odločitve arbitražnega sodišča morda znašli v drugi državi, še posebej pomaga, pozivajo v SLS. Kot dodajajo, naj ponudi strokovne rešitve in odgovarja na njihova vprašanja ter naroči upravnim enotam, naj v tem času dajejo prednost njihovim prošnjam.

Pred odločitvijo arbitražnega sodišča se je oglasila Nemčija. Vlada v Berlinu pričakuje, da jo bosta Slovenija in Hrvaška spoštovali ter skladno z arbitražnim sporazumom tudi uresničili v šestih mesecih. Kot je dodala, je spoštovanje integritete mednarodnih sodišč v interesu vseh držav. Članice Evropske unije morajo biti pri tem dober zgled.