Slovenski dolg do Širokega potoka
Slovenija Marta Jerebič
V Zaklancu pri Horjulu je bila včeraj sveta maša z blagoslovom spominskega obeležja sedmim žrtvam komunistične revolucije iz Zaklanca. Partizani so 20. novembra 1942 ponoči od doma odpeljali štiri dekleta, dve materi in očeta ter jih na okruten način pokončali v gozdu nad vasjo, na kraju Široki potok. Najmlajše dekle je imelo 16 let.
Somaševanje je vodil msgr. Franci Petrič, ki je poudaril, da s takimi spominski slovesnostmi želijo opozoriti na resnico, da je šlo za revolucijo in ne osvobodilni boj, kot to nekateri še vedno radi poudarjajo. »Zavedamo se, da ne bomo doživeli notranjega očiščenja in sprave niti svobode, dokler se bomo izmikali resnici, resničnim dejstvom.«
Prava pot je po njegovih besedah v tem, »da je treba priznati zločin in da ga je treba iz srca obžalovati, te pa, ki so bili 70 let nasilno izločeni, je treba sprejeti v narodovo občestvo. Tistim, ki so umrli zaradi vere, pa je treba dati čast oltarja. Da čast oltarja, na to pozabljamo.« V tem je pot ozdravitve naše zavesti, narodovega zdravja, je poudaril msgr. Petrič.
Dr. Matija Ogrin iz Nove Slovenske zaveze je spregovoril o tem, kako je bilo ob pobojih življenje naše družbe vrženo iz stanja normalnosti. Slednje ne bomo mogli obnoviti in obuditi, če ne bomo izpolnjevali tudi dolga spomina do naših pokojnih. »Hkrati nas pobiti v širokem poduku opozarjajo, da bo nad njimi in nad nami vsemi nekoč zadonel tisti glas zadnje sodbe, na kateri so vsa človekova dela poklicana pred zrcalo večne sodbe in bo pred pravično sodbo stopila tudi naša slovenska zgodovina.«
V imenu svojcev žrtev je spregovorila slikarka Marjetka Dolinar: »Kdo od nas si ne želi sprave? Mislim, da vsi. A dokler zločin, ki v pravnem pomenu ne zastara, mora biti obsojen in kaznovan. Če ne, je ta isti zločin usojen, da se ponovi. Šele takrat komaj lahko govorimo o spravi.«
Nova Slovenska zaveza je v spomin na sedem žrtev pripravila manjši zbornik z naslovom Slovenski dolg do Širokega potoka.
