Od kod običaj kresovanja?

Slovenija | 24.06.2017, 06:19 Marta Jerebič

Z dnevom državnosti se v zadnjih letih povezuje tudi kresovanje. Ta običaj je sicer povezan z rojstvom Janeza Krstnika, ki ga obhajamo danes. Nekdaj so zvečer pred praznikom kurili kresove. Po tem običaju se celo sam praznik imenuje 'kresni dan'.

Praznik rojstva Janeza Krstnika je po ljudski veri najdaljši dan v letu, po njem se začne počasi krajšati. Znan je rek: »O kresi se dan obesi.« Narodopisec dr. Niko Kuret razlaga: »Spoznanje, da je sonce doseglo vrh svoje navidezne poti in da dan začenja spet pojemati, je prvotnega človeka vsako leto navdalo s tesnobo. V svojem preprostem mišljenju pa je menil, da more z magičnimi sredstvi Soncu ohraniti moč, mu jo pomnožiti. Takšno magično sredstvo je bil ogenj.«

Revija Ognjišče pojasnjuje, da se je veri v magično moč ognja pridružila vera v sončno božanstvo. Pri naših slovanskih prednikih se je to božanstvo imenovalo Kresnik, ki se je spreminjal v sončnega junaka, nazadnje v zemeljskega vladarja. Ko je bil običaj 'pokristjanjen', je vlogo Kresnika prevzel (Janez) Krstnik. Razlago besede 'kres' najdemo v stari šegi, da se mora ogenj za prižiganje kresa 'ukresati' iz kremena, sicer nima prave moči.