Mladi zdravniki in zbornica s številnimi pripombami na zakon o zdravniški službi
Politika Petra Stopar
Novelo zakona o zdravniški službi naj bi vlada kmalu obravnavala po nujnem postopku, toda način takšnega sprejemanja je obsodila stroka. Mladi zdravniki Slovenije so se povezali z Zdravniško zbornico Slovenije in opozorili na negativne posledice novele, ki je bila po njihovi oceni pripravljena brez javne razprave. Hkrati menijo, da tudi ta del vladne reformne zakonodaje ne bo skrajšal čakalnih dob.
Mladi zdravniki Slovenije so med drugim kritični do vladnega predloga, da se ukine zbornični nadzor nad potekom specializacij in preide v pristojnost ministrstva, bojijo se tudi pasti »dvotirnega« razpisovanja specializacij. Po predlogu novele namreč država predvideva tako razpis specializacij na ravni države kot na ravni posameznih regijskih zavodov. Slednje po mnenju zdravnikov vodi v politično kadrovanje in manjšo kakovost zdravstvenih storitev. Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) se zavzema za nacionalni razpis, je dejala predsednica zbornice Zdenka Čebašek Travnik. Toda po predlogu novele bo celotna politika specializacij prešla v roke Združenja javnih zdravstvenih zavodov Slovenije, je dejala.
»Nas je res strah in velike pomisleke imamo, da bodoče specializante in specialiste s takšnimi restriktivnimi ukrepi kot s palico podijo na nezasedena mesta,« je izrazil zaskrbljenost predstavnik mladih zdravnikov, specializant ginekologije in porodništva Luka Kovač. Pravi, da se bo zaradi takšnih restriktivnih ukrepov vse več študentov že na fakulteti odločalo za odhod v tujino.
Kdo bo prevzel odgovornost za to, se sprašuje predsednica ZZS Čebašek-Travnikova, ki je še orisala, da je do današnjega dne za letos podpisala 130 potrdil o dobrem imenu, »lani je bilo teh 260 in bojim se, da bomo z odhodom v tujino izgubili celotno generacijo mladih zdravnikov«.
V zvezi s čakalnimi dobami Čebašek-Travnikova in ostali sodelujoči na novinarski konferenci v Ljubljani, poleg Kovača še predsednik Sveta za izobraževanje in usposabljanje zdravnikov ZZS asistent Gregor Prosen, ne verjamejo, da bo pomagal zgolj vladni ukrep, ki je prenos denarja iz zdravstvene blagajne v državni proračun. Predsednica je ob tem spomnila, da je zbornica že pred časom predlagala drugo rešitev - vključitev prostih kapacitet pri zasebnih izvajalcih zdravstvenih storitev.
Kot je še dejal Kovač, mladi zdravniki pričakujejo, da se bodo o tem lahko z ministrstvom »resno pogovorili«. Zelo problematična je po njegovem tudi možnost izbire le ene specializacije. »Povsod po svetu se dogaja, da zdravnik po vsega pol leta dela ne najde specializacije, ki bi ji bil posvečen 40 let. Drugje v tujini celo spodbujajo fluidnost zdravnikov med eno in drugo specialnostjo tekom profesionalnega razvoja in dela. Nečloveško je, da mladim ne omogočimo vsaj ene priložnosti menjave specializacije,« je menil Prosen in dodal, da je trenutno takšnih specializantov približno 10 odstotkov.
Na novinarsko vprašanje, kako bi potem manjši zavodi oziroma manjše bolnišnice po državi pridobile potrebne zdravniške kadre, če ne z regijskimi razpisi specializacij, je Čebašek-Travnikova odgovorila, da te manjše ustanove »ponudijo takšne delovne pogoje, da bodo za zdravnike, ne le mlade, postali privlačni«. To vključuje tudi dobre aparature ter možnosti za dodatno izobraževanje in izpopolnjevanje. »Če bi se neka bolnišnica, ki se utaplja v rdečih številkah, odločila, da se specializira za ožjo stroko in pripravila možnosti za to, bi tam ogromno naredili ne le za lokalno okolje, ampak tudi za paciente, da bi vedeli, kje je ta bolnišnica, ki se za nekaj specializira, in tja odšli,« je pojasnila. Trdno je prepričana, da bi si mladi zdravniki tudi na ta način našli pot do tja.
