Osebe z omejenim gibanjem
Slovenija
Državni preventivni mehanizem je lani obiskal 80 različnih lokacij, kjer bivajo ljudje z omejeno možnostjo gibanja ali odvzeto prostostjo. Največ oz. 34 je bilo mest za policijsko pridržanje, 24 pa je bilo domov za starejše. Ob obiskih zlasti preverjajo pravne podlage za sprejem, bivalne razmere in obravnavo oseb z omejeno možnostjo gibanja oz. odvzeto prostostjo.
Državni preventivni mehanizem, ki deluje v okviru varuha človekovih pravic in preverja ustreznost bivanja oseb z omejeno možnostjo gibanja, je lani podal skupno več kot 670 priporočil. Uresničenih jih je nekaj več kot 40 odstotkov. Tri nesprejeta priporočila se nanašajo na Center za tujce. Kt je povedal vodja državnega preventivnega mehanizma Ivan Šelih, zahtevajo priporočila določen čas, da jih bo mogoče uresničiti. Ob naslednjih obiskih bodo priporočila ponovili, če bo to potrebno, je zagotovil.Tako so med drugim opozorili, da center ni primerna institucija za daljše bivanje in za nameščanje ranljivih skupin, še zlasti otrok. Zanje bi morali poiskati alternativno sistemsko rešitev za kratkoročno nameščanje, za bivanje za daljši čas pa naj se iščejo sistemske rešitve v drugih ustanovah, je dejal Šelih.
Obiskali so tudi namestitveni center v Šentilju in sprejemni center Dobova. V obeh so opazili izboljšanje razmer, opozorili pa so, da na nobeni lokaciji ni bilo dostopa do tople vode.
Poleg centra za tujce po Šelihovih besedah šepa tudi pri ustrezni obravnavi oseb z demenco. Zakon o duševnem zdravju bi se moral zaradi odločbe ustavnega sodišča v tem delu ustrezno spremeniti, a do tega še ni prišlo, je opozoril.
Ko oseba soglaša z namestitvijo na oddelek z omejeno možnostjo gibanja, mora biti popolnoma nedvoumno, da je razumela pomen take odločitve. Enemu od domov za starejše so tako predlagali, naj pridobi mnenje domskega psihiatra o tem, ali je oseba razumela pomen izjave o namestitvi v tak oddelek. Dom je predlog sprejel, je povedal Šelih.
V posebnih socialnovarstvenih zavodih, kjer so prav tako nameščene osebe z demenco, pa so opazili pomanjkljivosti pri predpisovanju terapije po potrebi. Zdravnik mora natančno določiti časovno obdobje, v katerem se terapija sme ponoviti, so opozorili.
Kot pereče vprašanje je Šelih izpostavil tudi nameščanje otrok in mladostnikov s potrebo po psihiatrični obravnavi med odrasle bolnike. "Slovenija nima nobene ustrezne ustanove za nameščanje otrok in mladostnikov po zakonu o duševnem zdravju," je opozoril. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pa je pri tem sporočila obljubo ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, da bo jeseni vzpostavljen pedopsihiatrični oddelek.
Državni preventivni mehanizem deluje na podlagi zakona o ratifikaciji opcijskega protokola h konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju. Zakon je začel veljati z letom 2007.
