Pregled domačih dogodkov od 3. do 9. junija 2017

Slovenija | 10.06.2017, 07:00 Marta Jerebič

Spominska slovesnost v Kočevskem rogu, 300-letnica kronanja podobe Svetogorske Matere Božje, drugi tir, ustavitev prodaje NLB in posledice požara v Kemisu so zaznamovali minuli teden.

POLITIKA

Drugi tir med Koprom in Divačo bo postal dvotirna proga. Tako je namreč sklenila vlada, s čimer naj bi med drugim omogočila boljši nadzor zunanjih civilnih strokovnjakov na projektu. Obstoječi tir bi bil lahko po predlogu krajanov Črnega Kala namenjen turizmu. Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Jure Leben je pojasnil, da zakon v svojem drugem členu dopušča možnost rekonstrukcije, dograditve ali posodobitve tira, zato prvi sklep vlade ni v nasprotju s sprejetim zakonom, proti kateremu je vložena pobuda za referendum. Zaradi vseh teh novosti je koprski župan Boris Popovič, ki je bil eden glavnih podpornikov, umaknil podporo referendumu.

Vlada je tudi sklenila, da ne sprejme minimalne ponudbene cene za delnico NLB, s čimer se postopki za prodajo ustavljajo. Ugotovila je, da problematika prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem ob drugih tveganjih, ki se pojavljajo v prodajnem postopku, preprečuje uspešno izpeljavo prodajnega postopka, je pojasnil premier Miro Cerar.

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman mora sedaj z odločitvijo vlade seznaniti Evropsko komisijo. Država se je namreč k prodaji zavezala Evropski komisiji do konca letošnjega leta, ker ji je ta leta 2013 dovolila, da je banki pomagala z dokapitalizacijo. Skupaj z deležniki mora sedaj preučiti možnosti alternativnih ukrepov. Ministrica je ob tem poudarila, da se bo v prvi vrsti ukvarjala z ohranitvijo NLB kot celote.

Državni zbor je v petek na izredni seji razpravljal o okoljski nesreči, ki jo je 15. maja povzročil požar v vrhniškem podjetju za predelavo kemičnih odpadkov Kemis. V minulem tednu je v prostorih vrhniške občine začela obratovati informacijska pisarna, kjer strokovnjaka s področja varovanja zdravja in varstva rastlin odgovarjata na vprašanja tamkajšnjih prebivalcev.

Zaradi najdenega rakotvornega dioksina v krmi so 133 kmetijam na Vrhniki prepovedali uporabo krme v polmeru 1.600 metrov od identificirane kontaminacije zaradi požara v tovarni Kemis. Predvidevajo, da bo trava druge košnje že varna.

CERKEV

Župnija Kočevje in Nova slovenska zaveza sta prejšnjo soboto pred kapelo Božjega usmiljenja ob grobišču pod Krenom v Kočevskem rogu pripravili spominsko slovesnost za žrtve revolucionarnega nasilja. Slovesnost se je začela s sveto mašo, somaševanje je vodil novomeški škof Andrej Glavan, ki je v pridigi poudaril, da je pravilna pot v procesu sprave pot spominjanja: »Tu se zbiramo, da bi molili in z molitvijo odpirali oči za resnico in potrebnost sprave, da se nikoli več kaj takega v našem narodu ne bi ponovilo. Muzeji v Auschwitzu ali Dachauu ali pa pričevanja o zločinih pri nas, ker podobnega muzeja za ta povojna hudodelstva pri nas še ni, imajo namen, da ta zavržna dejanja ne preidejo v pozabo. Vemo, da resnica slej ko prej pride na dan, če ne prej, pa po 100 letih, kot je bil zločin-genocid nad Armenci.«

Možje, ki so v breznu pod Krenom izgubili življenje, so vzor ljubezni do domovine, ki jo danes vodijo in uničujejo tisti, ki je niso hoteli, pa je na spominski slovesnosti po sveti maši dejala osrednja govornica, publicistka Helena Jaklitsch. Dodala je, da nam zgled pobitih nalaga odgovornost do naroda, ki se ji ne smemo izogniti.

»Težko je imeti rad takó zlorabljeno državo, toda prav ti fantje in možje, ki se jih danes spominjamo, nam z zgledom kažejo, da kljub vsemu, kar so doživeli in pretrpeli, kljub vsem preizkušnjam in krivicam, domovine niso nikoli nehali ljubiti. To je bila njihova domovina in zanjo so bili pripravljeni tudi umreti.

. . . .

Ob tem poskušam razumeti nerazumljivo, obenem pa sem jim za zgled, ki so mi ga dali, neizmerno hvaležna. Danes, ko ni nič več sveto, ko družina ni več družina, ko je narod za mnoge nekaj preživetega, ljubezen do domovine pa pojem za nestrpnost, njihov zgled še kako potrebujemo.«

Slovesnosti so se udeležili tudi nekateri predstavniki slovenskega političnega življenja, ki so ob brezno položili vence.

V torek smo se spomnili 300-letnice kronanja podobe Svetogorske Matere Božje. Osrednja slovesnost bo sicer v tem Marijinem svetišču potekala v nedeljo, 25. junija, vodil pa jo bo apostolski nuncij v Sloveniji nadškof Juliusz Janusz.

Sicer smo v Katoliški Cerkvi prejšnjo nedeljo obhajali binkošti in s tem sklenili velikonočni čas. Na binkoštni ponedeljek, praznik Marije, Matere Cerkve, pa je bilo še posebej slovesno pri klarisah v Turnišču.

KULTURA IN DRUŽBA

V Sloveniji je bil v četrtek državni praznik Dan Primoža Trubarja, ki pa ni bil dela prost dan. V Državnem zboru so ga obeležili s proslavo, predsednik države Borut Pahor pa je pripravil dan odprtih vrat in jabolko navdiha podelil jezikoslovcu Kozmi Ahačiču ter prevajalcu, komiku in po novem tudi pisatelju Boštjanu Gorencu - Pižami. Oba sta si priznanje prislužila za domiselno ustvarjanje in uveljavljanje novih pristopov v slovenski slovnici in književnosti.

Predsednik republike Borut Pahor pa je prevzel tudi pokroviteljstvo mednarodne konference o izzivih spravnega procesa v Sloveniji, ki sta jo v ponedeljek v Ljubljani pripravila nemška fundacija Fridericha Eberta in Muzej novejše zgodovine Slovenije. V nagovoru je spomnil na izkušnjo narodnega razkola v drugi svetovni vojni. A hkrati je ocenil, da nam je uspel premik v smeri sprave tako na pravni in politični kot čustveni ravni. Bojan Godeša z Inštituta za novejšo zgodovino je ocenil, da se koncept spravnega procesa v Sloveniji ni izkazal za uspešnega, saj se je razkol prenesel tudi na mlade. Tamara Griesser Pečar iz Študijskega centra za narodno spravo je med ovire spravnega procesa uvrstila nedelujočo pravno državo, neuravnoteženost medijskega prostora in odsotnost preloma z avtoritarnim režimom. Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je poudaril, da verjame v dosego sprave, ker verjame v človekovo dobroto in kot teolog tudi v božje delo.

Okolico Tavčarjevega dvorca na Visokem so prejšnji konec tedna napolnile družine. Zavod Iskreni.net je tam pripravil že 11. Festival družin, ki je bil letos v znamenju usklajevanja poklica in družine. Kot nam je povedal direktor Zavoda Iskreni.net Igor Vovk, jim družine po teh festivalih »pišejo, da so napolnjeni in da so hvaležni, da se srečajo enkrat na leto. Potrdijo, da so popolna družina v svoji nepopolnosti.« Sveto mašo je v nedeljo daroval p. Andraž Arko, ki je imel tudi dve katehezi za starše oziroma zakonce.

Malteški viteški red praznuje 800-letno navzočnost v Sloveniji. Najstarejša omemba postojanke reda na Slovenskem sega v leto 1217 s posestva v Melju pri Mariboru. V naslednjih stoletjih pa so redovniki komende, kakor so imenovali svoje postojanke, ustanovili še v Polzeli in Komendi. Malteški vitezi so svoj jubilej v četrtek praznovali v ljubljanski stolnici. Sveto mašo je daroval apostolski nuncij v Republiki Sloveniji nadškof Juliusz Janusz, pridigal pa je ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je spregovoril o geslu malteških vitezov: Obramba vere in pomoč ubogim. »Današnjega malteškega viteza v Sloveniji mora torej odlikovati ljubezen do Boga. Razlogi za njegovo delovanje morajo biti do konca nesebični. Nikakršne časne koristi si ne sme obetati od vsega, česar se loti in karkoli dela.«

ŠPORT

V Tacnu so prejšnji konec tedna pripravili evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah. Domače navijače sta razveselila ekipna nastopa. Kajakašice Urša Kragelj, Eva Terčelj in Ajda Novak so osvojile zlato. To je prva slovenska ženska ekipna kolajna na evropskih prvenstvih. Njihov uspeh so dopolnili kanuisti Benjamin Savšek, Luka Božič in Anže Berčič z drugim mestom.

Luka Janežič je na atletskem memorialu Josefa Odložila v Pragi v teku na 400 m ugnal vso konkurenco. Martina Ratej je bila prav tako v izjemni konkurenci druga v metu kopja. Neja Filipič je slavila v skoku v daljino. Robert Renner pa je bil tretji v skoku s palico.