Slovenija za uveljavitev sodbe o meji, Hrvaška jo zavrača

Slovenija | 29.06.2017, 23:16 Andrej Šinko

Slovenski politični vrh je po seji vlade in parlamentarnega odbora za zunanje zadeve ter razglasitvi sodbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško sporočil, da smo v pomembnem trenutku za Slovenijo ter da je sodbo potrebno uveljaviti. Zato naj bi v prihodnjih mesecih pripravili tudi potrebne spremembe zakonodaje. Drugače pa je na hrvaški strani, kjer vztrajajo pri zavračanju uveljavitve sodbe.

Premier Miro Cerar je ocenil, da gre za zgodovinski trenutek za Slovenijo. Poudaril je, da gre za dokončno in pravno zavezujočo sodbo za obe državi. Zavzel se bo, da jo »enotno sprejmemo«, čeprav se zaveda, da vsa pričakovanja niso bila uresničena.

Neodvisno od odločitve arbitražnega sodišča oziroma dialoga o njeni implementaciji bo Slovenija nadaljevala dobro sodelovanje s Hrvaško na vseh področjih. Ne bo storila ničesar, kar bi poslabšalo medsebojne odnose na ravni držav in njunih državljanov, je pojasnil premier Cerar.

V prihodnjih dneh naj bi prebivalcem tudi v celoti pojasnili vsebino sodbe. Ministri pa so že danes obiskali obmejne kraje, kjer so se sestali z lokalnimi oblastmi in prebivalci. Cerar je dejal še, da bo eden od naslednjih korakov postopno spreminjanje zakonov in drugih pravnih aktov, ki bodo omogočili uresničitev sodbe.

Pahor: Slovenija je lahko zadovoljna z določitvijo meje

Predsednik države Borut Pahor je menil, da se je arbitraža izkazala za najboljšo možno rešitev mejnega vprašanja. Ob tem je dodal, da Hrvaške odklonitev upoštevanja arbitražnega sporazuma ne odvezuje od uveljavitve sodbe. Slovenija je po Pahorjevih besedah lahko zadovoljna, da je danes arbitražno sodišče dokončno določilo celotno mejo med državama. Zadovoljna pa je lahko tudi s samim potekom meje, tako na kopnem, kot morju, je dodal.

Sodišče je po Pahorjevi oceni določilo najpravičnejšo možno mejo med Slovenijo in Hrvaško. Ob tem je dodal, da si ta hip težko predstavljamo, kako zelo pomemben trenutek živimo. "Po mirni poti smo rešili problem, ki je do podpisa arbitražnega sporazuma močno obremenjeval odnose med sosednjima narodoma in državama," je še poudaril Pahor.

Dejstvo, da je Hrvaška enostransko odklonila uveljavitev arbitražnega sporazuma, pa je v skladu z mednarodnim pravom ter načelom poštenosti in pravičnost ne odvezuje od tega, da ga ne uveljavi, je še poudaril predsednik republike. Slovenija pa si bo po njegovih besedah prizadevala, da bosta obe državi v iskrenem dialogu našli miren način za uveljavitev sodbe.

Pahor se bo jutri v Dubrovniku sešel s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović. Po jutrišnjem srečanju predsednik republike sicer ne pričakuje spremembe stališč glede spoštovanja sodbe arbitražnega sodišča. Bo pa srečanje znak ohranjanja dialoga.

Horvat: Sodišče opravilo svojo nalogo v skladu z arbitražnim sporazumom

Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat je poudaril, da je iz ustne razglasitve sodbe po ocenah odbora moč sklepati, da je sodišče opravilo svojo nalogo v skladu z arbitražnim sporazumom. V odboru poudarjajo, da bo Slovenija dosledno spoštovala mednarodno pravo in pravo Evropske unije ter tako razsodbo sodišča, kar pričakuje tudi od Hrvaške. Odbor po besedah Horvata Hrvaško poziva k dialogu o implementaciji razsodbe. Osnova za dialog pa je, tako Horvat, sodba arbitražnega sodišča. Odbor je in bo v nadaljevanju namenil posebno skrb implementaciji razsodbe, zlasti je pri tem treba skrb nameniti prebivalstvu v obmejnem pasu, ki jih sodba neposredno zadeva, je še povedal predsednik odbora.

Hrvaška odločitve arbitražnega sodišča ne sprejema

Prvo in osrednje sporočilo hrvaške vlade je, da današnja odločitev arbitražnega sodišča o meji s Slovenijo na nikakršen način ne zavezuje Hrvaške niti se Hrvaška nima za zavezano, da bi uveljavila njeno vsebino, je ponovil hrvaški premier Andrej Plenković. Ob tem je dodal: "Pričakujemo, da Slovenija ne bo vlekla nobenih enostranskih potez. Hrvaška ima možnosti, da zaščiti svoj teritorij in svoje interese." Znova je poudaril tudi, da je Hrvaška pripravljena na dvostranske pogovore s Slovenijo o reševanju spora o meji.

Tudi hrvaške pozicijske stranke soglašajo s stališči hrvaške vlade, da objavljena sodba arbitražnega sodišča ni obvezujoča za Hrvaško, ki je arbitražo zapustila zaradi po njenem mnenju kompromitiranega arbitražnega postopka.

Nemško veleposlaništvo v Zagrebu je sicer pred današnjo objavo sodbe pozvalo Hrvaško, naj spoštuje in uveljavi odločitev arbitražnega sodišča. V Berlinu pa so poudarili, da je mednarodna arbitraža pomemben inštrument mednarodnega prava pri reševanju meddržavnih sporov.

Evropska komisija bo odločitev arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško podrobno preučila in prvič obravnavala 4. julija na kolegiju v Strasbourgu, je napovedal govorec komisije Alexander Winterstein, ki se je s tem odzval na vprašanje, ali komisija pričakuje, da bosta obe strani spoštovali odločitev sodišča.

Kako so odločitev arbitražnega sodišča sprejeli na do zdaj spornih ozemljih?

V Mirišču pri Hotizi so zadovoljni, ker je zdaj jasno, da pripadajo Sloveniji. "Upam, da to, kar so povedali, drži, presrečni smo, da se je rešilo tako ugodno, kot smo želeli, čeprav smo čakali toliko let. Presrečni smo, da si končno lahko oddahnemo, ker vemo, da smo na slovenskem ozemlju," je povedala Marina Žerdin, ki je dolga leta opozarjala, v kakšni negotovosti živijo. Da je meja zdaj poštena, je prepričan tudi njen brat Viktor Bogdan. "Zdaj smo končno srečni in imamo svojo državo, upam, da bo tako tudi ostalo in da se bo malo naselje pobralo, da bodo zaživele nove hiše oziroma ljudje in da bomo lahko zidali, hvala vsem, ki so za to trpeli." Lendavski župan Anton Balažek je zadovoljen, da Mirišče pri Hotizi ostaja v Sloveniji, več je pričakoval za visokovodne nasipe, ki so praktično ostali na hrvaškem ozemlju. "Pri tem so se začeli problemi, upam, da se ne bodo nadaljevali, kajti težko je verjeti, da bodo Hrvati s svojimi proračunskimi sredstvi z veliko vnemo vzdrževali nasipe." Podobno se je odzval lendavski podžupan Stanislav Gjerkeš. "Večji optimist sem bil o ostalem delu meje, žal kaže, da ni tako, to pomeni, da ni bil prav velik interes za reševanje meje na kopnem, večji interes so pogajalci pokazali za mejo na morju," je ocenil.

Prav nič veselo vzdušje ne vlada na Razkrižju, kjer je katastrska meja ostala nedotaknjena ter še naprej seka dvorišča in celo hiše oziroma je prebivalce zaprla z vseh strani. Martin Baumgartner je obupan. "Žalostna zgodba, ne vem, kaj naj naredim, razmišljam, kje smo, kaj smo, ne morem vam razložiti, meni ni pomembno, ali si Slovenec, Hrvat ali kdorkoli, za mene so vsi enaki. Najbolj žalostno pa je, da si komisija ni vzela 10, 15 minut za vsakega človeka, tukaj, da bi se z vsakim posebej, pogovorila."

Metliški župan Darko Zevnik je sporočil, da se za vasi Drage in Brezovica ni nič spremenilo, zato je zadovoljen. Ker Brezovica še naprej ostaja delno na slovenski in delno na hrvaški strani, so razočarani tamkajšnji prebivalci. Pričakovali so namreč bolj življenjsko odločitev. Ena od njih je opozorila, da ima trenutno hišo na hrvaški in hlev na slovenski strani, spet drugega zanima, ali bo moral, tako kot do zdaj, plačevati davke obema državama.

Kaj točno pripada Sloveniji in kaj Hrvaški na Trdinovem vrhu, še ni povsem jasno. "Da je komunikacijski stolp na naši strani, vojašnica na hrvaški, je bilo pričakovano, ampak vmes je še Trdinov vrh, še en stolp in ta je sporen. Ta bi moral biti pravzaprav slovenski," je poudaril šentjernejski župan Radko Luzar. Po prvih podatkih, ki so jih posredovali mediji, ni zadovoljen. Prav tako niso zadovoljni občani, ki so na Trdinov vrh po Luzarjevih besedah zelo ponosni.

Odločitev arbitražnega sodišča je zelo pretresla Joška Jorasa, ki si že leta prizadeva, da bi Slovenija pri razmejitvi s Hrvaško dobila zaselke na levem bregu Dragonje. Upal je, da se bo razpletlo drugače. "Še danes sem v Sloveniji. A vprašanje je, kaj bodo naredili politiki. Ali bodo v mirnodobnem obdobju prepustili 113 hektarjev zemljišč in ljudi, ki živijo na tem območju, tuji državi? To bi bil presedan," je poudaril. Ostali prebivalci zaselkov na levem bregu Dragonji so po besedah predsednika krajevne skupnosti Sečovlje Denisa Fakina v večini zadovoljni, saj zdaj vedo, kam sodijo. Fakinu se zdi pošteno, da bi jim naša država čim prej omogočila, naj se izjasnijo, ali želijo ostati ali se preseliti. Prepričan je, da se v zaselkih na levem bregu Dragonje za to ne bo odločil nihče, saj imajo hrvaško infrastrukturo, od elektrike do vode, imajo dvojno državljanstvo ter govorijo odlično tako slovensko kot hrvaško in tudi italijansko. "Če so se znašli v preteklih 26 letih, se bodo tudi zdaj," je dodal.

Slovenski ribiči za zdaj ne nameravajo spreminjati ribolovnih navad v Piranskem zalivu, ki je po odločitvi arbitražnega sodišča v veliki meri slovenski. Zavedajo se da bi plovba čez polovico v tem trenutku pomenila izzivanje, zatrdili so, da se bodo izogibali incidentom. "Slovenski ribiči smo pokazali, da znamo počakati toliko let. Zdaj upam, da bomo imeli toliko potrpljenja, da bomo počakali še mesec, dva ali več, da bomo lahko začeli ta kos morja upravičeno uporabljati," je poudaril Zlatko Novogradec.

Danilo Latin, ki je znan po svojih dolgoletnih prizadevanjih za pravice hrvaških ribičev na območju Savudrije, medtem v Piranskem zalivu pričakuje nove napetosti. Meni tudi, da je 2 milji in pol širok stik Slovenije z odprtim morjem v nasprotju z veljavnimi mednarodnimi predpisi v tem delu Jadrana. Na drugem koncu, v Murskem Središču, pa menijo, da je na območju njihove občine nepravično določena meja sredi struge Mure.