Papež: V ozadju družbenega sovraštva so pogosto osebe, ki so nesrečne, neljubljene.
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Nihče ne more živeti brez ljubezni, je pri današnji splošni avdienci dejal papež. Grda oblika suženjstva, v katero lahko zapademo, pa je, da mislimo, da si je treba ljubezen zaslužiti. Morda prav dobršen del tesnobe današnjega človeka izhaja prav iz mišljenja, češ če ne bomo močni, privlačni in lepi, se nihče ne bo zmenil za nas. Številni ljudje poskušajo izstopati samo zato, da zapolnijo notranjo praznino. Frančišek je ob tem kritiziral svet, v katerem vsi skušajo iskati samo pozornost drugih, nihče pa ne bi zastonjsko ljubil druge osebe. Po papeževih besedah je to pekel. A Jezus ni umrl in vstal zase, ampak za nas. In tu je vir upanja, je dejal sveti oče.
Ko se mladostnik ne čuti ljubljenega, lahko postane nasilen. V ozadju številnih oblik družbenega sovraštva in kriminala je pogosto srce, ki ni bilo priznano. Zato je papež prepričan, da ni slabih otrok, ne mladostnikov, ki bi bili popolnoma zlobni, ampak so le osebe, ki so nesrečne. Take ljudi osreči izkušnja prejemanja in dajanja ljubezni. Bog nam izkazuje vnaprejšnjo in bezpogojno ljubezen, s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki. Na tak način ljubi tudi oče ali mati. Mama želi dobro svojemu otroku tudi, ko je v zaporu. Ne zahteva črtanje pravičnosti, saj vsaka napaka terja odrešitev, vendar mama nikoli ne neha trpeti za svojega sina.
»Ljubi ga tudi, ko je grešnik. Prav tak je Bog z nami: smo njegovi ljubljeni otroci. V očeh Boga smo vedno majhni vodnjaki, iz katerega izvira dobra voda.«
»Kakšno je torej zdravilo za srce nesrečne osebe?« je papež vprašal navzoče, ki so zavpili: ljubezen.
»Nesrečno osebo je treba predvsem objeti, ji dati občutek, da je zaželena, pomembna in bo nehala biti žalostna," je dejal papež in poudaril: »Ljubezen prikliče ljubezen, in sicer bolj kot sovraštvo prikliče smrt.«
