Varuh odnosov v verigi s hrano kot mediator med partnerji

Hrana in okolje | 04.05.2017, 11:23 Rok Mihevc

Dr. Jože Podgoršek je varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, ki smo ga gostili v petkovi Svetovalnici. Varuh je pri svojem delu neodvisen in samostojen, materialna in finančna sredstva za njegovo delovanje pa zagotavlja kmetijsko ministrstvo.

Vloga varuha odnosov v verigi s preskrbo hrane je vloga mediatorja, ki sodeluje z vsemi partnerji, od kmeta do zadruge in trgovskih verig. Varuh poskuša promovirati pozitivne prakse in odnose ter opozarjati na nepoštene prakse in nedovoljena ravnanja.

"Naloga varuha je, da sledimo poti hrane do končnega potrošnika. Veriga se začne pri primarnem sektorju, to so kmetije." Poznamo več vrst verig, ena izmed njih je t.i. kratka veriga, kjer gre za pridelavo zelenjave ali sadja, ki se neposredno proda trgovini. Drug primer je mlečni sektor, kjer imamo na kmetijah pridelavo, mleko odkupijo zadruge, ki ga nato prodajo živilskemu podjetju in mlekarnam, ki pripravijo izdelke za končnega potrošnika. Partnerji so tako kmetje, kmetijske zadruge, živilsko predelovalna podjetja in trgovske verige.

»Poskušamo predvsem spremljati te odnose v verigi, kar je naša glavna naloga.« Podgoršek mora sume nepoštenih praks v skladu z zakonom o kmetijstvu obvestiti Javno agencija za varstvo konkurence. »A preden karkoli prijavimo, poskušamo dati čas dialogu in motivaciji in preko tega skušamo preprečiti nepoštene odnose, ki jih skušamo spremeniti v pozitivne prakse. Kot varuh sem lahko uspešen, ko se pojavljajo novi primeri nepoštenih praks, problem pa je v starih zakoreninjenih nepoštenih praksah, ki jih nekateri izvajajo proti šibkejšemu partnerju.«

Primeri poštenih praks

V Sloveniji imamo kar nekaj primerov dobrih praks medsebojnega sodelovanja. V zadnjih letih smo priča intenzivnemu oglaševanju slovenskih prehranskih izdelkov in to počnejo že skoraj vsi trgovci. »Pomembna se mi zdi tudi praksa Hoferja, ki spremlja poreklo sadja in zelenjave. Recimo španske jagode in italijanske češnje ne morejo biti slovenske. Seveda rabimo tudi tuje izdelke, a bodimo pošteni do potrošnika in povejmo izvor hrane.« Po Podgorškovih besedah je ključen dialog in tudi izobraževanje dobaviteljev, ki se potem lažje prilagajajo zahtevam.

Ko se dobavitelj dogovori za ceno je enostavno poslovati, ker ni težav z dodatnimi rabati in popusti. A ravno na tem segmentu je največ nepoštenih praks. »Trgovske verige so najmočnejši deležniki, ki izsiljujejo kopico nepoštenih praks, kot so razni popusti in rabati. Včasih še razumem, da imamo logistični ali promocijski rabat, ne razumem pa super rabatov, ko odstotki popusta presežejo 10 odstotkov.«

Akcije

»Akcije nedvomno ubijajo verigo preskrbe s hrano. Ko sam vidim 50% popust, se vprašam, kaj je narobe s hrano, da mi jo ponujajo po polovični ceni.« Po njegovem mnenju so akcije potrebne in jih podpira, a se mu zdi, da so presegle nek nivo. »50% popust za prehranski izdelek je prehuda akcija, a to je način trgovca, da v svojo trgovino pripelje kupca.«