Svetovalnica: Se zavedamo resnosti precepljenosti?
Rok Mihevc
Cepljenje je enostaven, varen in najučinkovitejši ukrep za zaščito pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi. Ne ščiti le cepljenih posameznikov, temveč z zmanjševanjem širjenja bolezni tudi druge.
Kljub temu, da je bilo s tem preprečenih več smrti kot s katerimkoli drugim ukrepom, je zadnje čase vedno več staršev, ki ne želijo cepiti svojih otrok. O tej aktualni problematiki smo se v Svetovalnici pogovarjali z zdravnikom dr. Draženom Stojanovićem.
Zadnji podatki kažejo, da precepljenost v Evropi upada in to se dogaja že nekaj let. Strokovnjaki si niso mislili, da se bo to tako hitro razvilo in v ljubljanski regiji je precepljenost padla pod 90%. »To pomeni, da obstaja veliko tveganje, da se kužne bolezni, kot so npr. ošpice, začnejo prenašati med osebami, ki niso cepljenje in pride do izbruha bolezni.«
Pomembno je, da se za cepljenje odločamo na osnovi dejstev. Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje boste našli zanesljive informacije, znanstveno podprte nasvete glede cepljenja, pripravljene na osnovi dela strokovnjakov javnega zdravja. Program v Sloveniji zagotavlja cepljenje proti številnim nalezljivim boleznim vsem otrokom in mladostnikom, pa tudi odraslim in starostnikom z različnimi zdravstvenimi indikacijami za cepljenje.
Zakaj se ljudje ne cepijo?
Gre za lastno prepričanje, da se ne želijo cepiti, drugi razlog je zdravstvena odločitev. »Obstajajo namreč pacienti, ki imajo pretirano odzivnost imunskega sistema in se ne smejo cepiti.« Obstajajo pa posamezniki, ki se ne želijo cepiti, saj jih je strah pred stranskimi učinki ali pa se želijo samo zoperstaviti pred predpisom obveznega cepljenja, ko država po njihovem mnenju posega v njihovo intimno življenje. »A tak človek se ne zaveda koristi cepljenja. Sodobna cepiva niso majhni čipi, s katerimi nas kontorlira veliki brat. Ne vsebuje živega srebra, vsebuje pa toliko aluminija, kolikor ga odrasel človek užije v enem dnevu in ga otrok dobi v pol leta cepljenja. Gre za varne snovi, ki povzročajo bistveno manj stranskih učinkov, kot jih povzročajo zapleti bolezni.«
Statistično gledano obstaja možnost, da pri cepljenju pride do zapletov. »Sam temu pravim sindrom sarme – nekdo dobi meso, drugi zelje, tretji pa lahko samo pomaka kruh v omako. In tako je tudi s cepljenjem. Nižja precepljenost v državi je predvsem zaradi špekuliranja. Nasprotnikov je sicer malo, a so zelo glasni.«
