Maver: Trump ponuja »cukerčke« za vtis sprememb
Svet | 23.05.2017, 13:22 Rok Mihevc
Ameriški predsednik Trump nadaljuje svojo prvo turnejo v tujini, s katero si prizadeva oživiti zastala bližnjevzhodna mirovna prizadevanja.
Včeraj se je srečal z izraelskim predsednikom in premierjem, Rivlinom in Netanjahujem ter kot prvi predsednik ZDA obiskal Zid objokovanja. Danes pa se je v Betlehemu sestal s palestinskim predsednikom Abasom in mu zagotovil, da bo storil vse za sklenitev miru med Izraelci in Palestinci. "Pred nami je redka priložnost, da prinesemo varnost in stabilnost in mir v to regijo, k njenim ljudem, premagamo terorizem in ustvarimo prihodnost sožitja, blagostanja in miru. A to lahko dosežemo le, če bomo sodelovali. Druge poti ni."
"Če lahko Izrael in Palestinci sklenejo mir, bo to začetek mirovnega procesa za celoten Bližnji vzhod. To bo izjemen dosežek," je poudaril ameriški predsednik. "Abas mi je zagotovil, da mi bo pomagal pri tem," je dodal na tiskovni konferenci s palestinskim predsednikom. Podobno mu je zagotovil tudi izraelski premier Netanjahu, s katerim se je srečal včeraj. "Naš temeljni problem so okupacija, naseljevanje in zavračanje Izraelcev, da ne priznajo palestinske države, kot smo mi njihovo," je še poudaril.
A vprašanje je, v kolikšni meri bo ameriškemu predsedniku uspelo kaj spremeniti. Za komentar o tem smo povprašali političnega analitika in publicista Aleša Maverja. »Trumpova turneja po bližnjem vzhodu nekako v vsebinskem smislu razpade na dva dela. Prvi del je realno političen, drugi del so nekatere simbolna dejanja. V prvem delu se je jasno pokazalo, da osnovna os ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu ostaja nespremenjena. Trdna povezava s Saudovo Arabijo, ki je v vsebinskem smislu od nekdaj problematična, a se tu ne bo nič spremenilo. Američani stavijo na njih kot poglavitne partnerje, enako velja za Izrael. Je pa Trump, kljub temu, da se v bistvenih stvareh ne bo nič spremenilo, postregel z dvema simbolnima dejanjima, ki sicer nimata neke teže. Obisk Zida objokovanja, kar je storil kot prvi ameriški predsednik, do sedaj so se tega ameriški predsedniki izogibali zaradi nejasnega statusa vzhodnega Jeruzalema in drugo dejanje, obisk božjega groba. S tem je pokazal zanimanje za bližnjevzhodne kristjane, ki so v tem trenutku med najbolj ogroženimi krščanskimi skupnostmi na svetu. Že kar nekaj let je glasen očitek zahodnim državam, da se za njih prav nič ne brigajo. Lahko rečemo, da se v vsebinskem smislu zunanja politika ZDA ne spreminja, je pa Trump kot improvizator dodal nekaj »cukrčkov«, ki lahko ustvarijo vsaj videz, da se stvari spreminjajo.«
