NSi s svojim predlogom pokojninske reforme
Politika Petra Stopar
V poslanski skupini NSi so pripravili predlog pokojninske reforme, ki prinaša tristebrni sistem. Predlog ne spreminja veljavnih pogojev upokojitve, uvaja pa obvezen drugi pokojninski steber. Vanj bi zavarovanci mesečno prispevali šest odstotkov bruto plače. Novi sistem bi zaživel čez dve leti, prva izplačila pa bi bila leta 2061.
Slabost sedanjega slovenskega pokojninskega sistema je v padanju vrednosti pokojnin, sistem je nevzdržen, Slovenci, predvsem mladi, pa kažejo veliko nezaupanje v tretji steber, ocenjujejo v NSi. A kako stvari obrniti na bolje, ko pa je sedanji sistem odvisen od razmerja med upokojenci in zaposlenimi, se sprašuje vodja poslancev NSi Matej Tonin? Danes morajo namreč za upokojenca, ki prejema 600 evrov pokojnine, delati trije delavci z minimalno plačo. »Jasno je, da je sedanji pokojninski sistem nevzdržen, ker je treba za leto 2017 več kot milijardo evrov prenesti iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno. Zato tisti, ki danes govorijo, da je sistem vzdržen, ne govorijo resnice,« meni poslanec.
Zato v NSi predlagajo nov koncept, zgledujoč se po skandinavskih državah, s konkretnimi izračuni. Medtem ko imamo v zdajšnjem sistemu prvi in tretji steber, bi NSi uvedla še drugi steber. Tako bi dobili kombinacijo obveznega solidarnostnega sistema in individualnega pokojninskega varčevalnega sistema. Reforma predvideva možnost starostne pokojnine, ko bi državljani dopolnili 65 let in imeli 40 let pokojninske dobe. Izplačana pokojnina bi bila najmanj 617 evrov oz. v višini zneska, ki bi ga država določila za prag revščine.
Simulacije so po navedbah NSi pokazale, da bi upokojenec, ki je ves čas prejemal minimalno plačo in od nje vplačeval prispevke po novem sistemu, lahko prejemal pokojnino v višini praga revščine nekaj več kot 17,35 let oziroma nekaj več kot do 83. leta starosti. Nadaljnje izplačevanje zajamčene minimalne pokojnine v višini 617 evrov bi prevzel demografski sklad. »V prvi pokojninski steber bi mesečno vsi prispevali nominalni znesek 150 evrov, kar bi se usklajevalo z inflacijo. V drugi steber bi šlo šest odstotkov bruto plače. Ali in koliko bi zavarovanec prispeval v tretji steber, bi bilo prepuščeno njegovi odločitvi,« pojasnjujejo v poslanski skupini.
V drugi steber bi se vključili novi in zdajšnji zavarovanci, mlajši od 30 let, je povedal Tonin in dodal, da bodo lahko dinamiko izplačil iz drugega stebra določali sami. To je pojasnil s primerom: »Kaj konkretno pomeni, da bo nekdo, ki se bo upokojil, prvi dan pokojnine vzel ves denar – 126.00 evrov – iz drugega stebra? To pomeni, da bo do 92. leta prejemal samo pokojnino iz prvega stebra – 234 evrov. Od 92. leta naprej pa bo spet prejemal iz demografskega sklada to razliko med 234 in 617 evrov.«
Sedanji pokojninski sistem po mnenju Tonina na dolgi rok razslojuje slovensko družbo, saj velikemu številu upokojencem ne omogoča dostojnih pokojnin. Dolgoročno vodi do vedno večje odvisnosti upokojencev od socialnih pomoči države.
